Novo vodstvo RTV Slovenija mora izpeljati temeljito revizijo politične ugrabitve zavoda

Janez Janša ni dobro sprejel nestrpno pričakovane odločitve Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja dela novele zakona o RTV Slovenija, o čemer so sodniki razpravljali na desetih sejah. Zazdelo se mu je, da zanj ničvredno sodišče več ne obstaja, kar mu je pokroviteljsko in zelo otročje sugeriral kar v drugi osebi množine:

»V bistvu ne obstajate več. Lahko izbrišete profil. Zadošča profil @vladaRS #državljanskavojna«

Njegov tviter račun že dolga izpolnjuje dve zelo različni socialni funkciji. Po eni strani je nevarno orodje in orožje za širjenje strankarske propagande in psihoretorike sovraštva, ki ju še kar ne znamo ustaviti in sankcionirati. Z njima ne izgublja zelo veliko svojih privržencev, jih tudi ne privabi, obstoječe pa v vsakem primeru radikalizira. Po drugi je uporaben skener, s katerim lahko zaznamo alarmantnost njegovega akutnega psihičnega stanja. Ciničen namig, da za odločitvijo stoji vlada, je zanj prepoznaven, prav tako pa ključnik, da je to začetek (ali nadaljevanje) državljanske vojne, s čimer je obseden zadnje tedne.

Repetitivnost namigov je skrajno zaskrbljujoča, kajti od lansiranja njegove nove psihoretorične igračke o državljanski vojni ne neha s sicer zamolklim hujskanjem k njej, s čimer apelira na čustva svojih privržencev, od teh pa nekateri med njimi neposredno pozivajo k nabavi orožja.

*Jezna in otročja reakcija: za Janšo ustavni sodniki več ne obstajajo, obstaja pa državljanska vojna*

Olajšanje z rezervo

Če pomislimo, da je odločitev bila sprejeta v skoraj neregularnih razmerah in samo za en glas, tako rekoč po pomoti, se tudi olajšanje, ki ga prinaša, nujno sme razumeti z velikim pridržkom. Gotovo je trenutna rešitev za javno radiotelevizijo razbremenjujoča, kajti najpozneje sedem dni po objavi sklepa v Uradnem listu se mora konstituirati novi svet RTV Slovenija, nato pa se pričakuje imenovanje novega vodstva in odstavitev obstoječega, na kar niti napovedana pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice ne bo imela posebnega vpliva.

Toda razbremenitve ne bo za prihodnost Ustavnega sodišča: tako kot je zdaj spolitiziran javni servis, ki ga je ugrabila klika političnih podanikov v navezi s svojimi botri, je tudi ono samo. In vsa kalvarija prihodnjega pričakovanja, kako se bodo sodniki odločili v tem ali onem primeru, preštevanje janšistov in nejanšistov na njem, dokazuje trenutno dramatičnost stanja, v katerega smo kot država zabredli; kakor da bi se težava politizacije mehanično zgolj prenesla na Ustanovno sodišče, kjer je najmanj enako usodna za vse prihodnje in sedanje primere. Tam bo kar ostala in vztrajala še naprej, povzročala pa številne glavobole!

Bitka za prvoborstvo

S svojimi predlogi sodnikov je k razmeram najbolj prispeval eks predsednik republike Borut Pahor, vmes pa so se mu novinarji oddolževali z nekritično promocijo. Trenutno morda celo nepričakovano olajšanje je zaradi odločitve med novinarji bilo sprejeto z navdušenjem; nekateri stavkajoči novinarji so pohiteli in se razglasili za prvoborce, visoko dvignili zastave in se pridušali, da so med najbolj zaslužnimi za uspeh, čeprav so med njimi takšni, ki politizacije sploh opazili niso, spet drugi pa so pred leti na povabilo Jožeta Možine prišli na javni servis kar z Demokracije. A podeljevanje zlatih značk za zasluge bo najbolje prepustiti kar kolektivu samemu, da o tem odloča, pomembno je vse drugo.

Med ukrepi, ki morajo nujno slediti, če ne želimo ponovitve že videnega, pri čemer ne gre pozabiti, da je Janša močno obvladoval nacionalko že v mandatu 2004 do 2008, je zagotovo izvedba temeljite revizije programskega, kadrovskega in finančnega delovanja ugrabiteljev po letu 2020 in vse do danes. Takšno zavezo in dolžnost bo imelo novo vodstvo do zaposlenih v svoji hiši, ki je žal ostajalo razklano in neenotno v svojem stavkovnem boju, pa tudi do javnosti in plačnikov servisa, zmedenih ob spremljanju dogajanja, tudi do mere, da so številni obrnili hrbet programom Televizije Slovenija in se preselili drugam.

*Ekipa prvoborcev se po odločitvi US fotografira*

Kaj storiti z eksekutorji?

Ne samo, da smemo pričakovati vrnitev ukinjenih oddaj, začenši s Studiom City, ter ukinjanje neposrečenih novih, kot je Arena, pa temeljito prestrukturacijo drugega programa, nove razmere bodo najboljša priložnost in celo nuja za prevetritev situacije. Javnost gotovo najbolj zanima, kaj se bo zgodilo s kadri, kot so Andrej Grah Whatmough, Vesna Zadravec, Jadranka Rebernik, Rajko Gerič, Valentin Areh, Uroš Urbanija, Ksenija Koren, Jože Možina, Igor Pirkovič, Vida Petrovčič, Luka Svetina, Valentina Plaskan, Nejc Krevs, Ana Gajič, Jaka Elikan, Gašper Petovar, Martin Nahtigal, Marko Milenković, Boštjan Veselič, Florjan Zupan, če omenim le prvoborce na liniji, ki so neumorno izpolnjevali naloge in se novinarsko diskreditirali. Pozabiti ne gre niti na nadzornike na čelu z Borutom Rončevićem, ki jih Golobova vlada ni želela odpoklicati, ali na novo varuhinjo Marico Uršič Zupan.

Domnevati je, da večine naštetih ne bodo ravno mogli odpustiti, lahko pa jim vzamejo položaje, funkcije in oddaje na podlagi temeljitega pregleda dela in analize programske sheme. Če bi imeli kaj ponosa, bi sami odkorakali na Nova24TV in tam nadaljevali svojo bleščečo kariero v stilu, ki pripada propagandnim medijem – končno so njihovi izdelki na Janševo televizijo včasih tudi karseda spominjali. Najbolj bi se morali bati polovičnih rešitev, pometanja pod preprogo in izrekanja novinarskih dobrodošlic Luki Svetini, kar smo vse žal že doživeli.

Pričakujemo lahko, da se bodo številni med njimi ob pomoči svojih političnih botrov pridušali, da jim zdaj grozijo, da se jim dogaja neskončna krivica in poskušali na vse mogoče načine igrati na psihoprogandno karto žrtve (victim playing), vodstvo pa bo verjetno v zadnjih dnevih izvedlo še zadnje nove zaposlitve ali prekvalificiralo nekatere pogodbe, da eksekutorjem zagotovo čim boljše pogoje za preživetje.

Kaj bi morala pokazati revizija?

Posebna revizija političnega prevzema javnega servisa na kadrovskem, finančnem in uredniškem področju bi morala imeti za svoj osrednji cilj depolitizacijo in institucionalno neodvisnost, zato mora novo vodstvo zagovarjati strogo ločnico med političnimi strankami in medijem. Odpraviti mora možnost političnih intervencij v uredniške odločitve, poročanje in objavljene vsebine, za kar smemo upati, da je v podlagi novega Zakona o RTV Slovenija. Omenjeno velja tudi za obstoječo oblast, saj si ne moremo želeti kadrov, ki bi bili pod vplivom Golobove ali katere druge vlade. Nujno potrebna je prenova Pravilnika o poklicnih standardih, kajti trenutni dokument pod naslovom »Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija«, ki nosi letnico 2000, je povozil čas in ni več dobra podlaga za definiranje pristranosti novinarskega dela.

Uredništva bodo morali biti na novo konstituirana na način, da bodo odstranjeni vsi politični vplivi, potrebna bo vrnitev k standardom novinarske etike, objektivnosti, odgovornosti in nepristranosti. V času politične ugrabitve smo lahko gledali oddaje, ki so bile popolnoma neuravnotežene že po izboru gostov, nenadoma pa krogov Janeza Janše to niti malo ni motilo, čeprav je zahteva po uravnoteženju njihova stara manipulativna mantra.

Nekateri voditelji so s svojimi vabili nekompetentnim, moralno spornim ali povsem nestrokovnim gostom popolnoma pomendrali avtoritativnost razprav in kvaliteto izraženih mnenj, spet drugi so se znašli in na veliko vabili k sebi komentatorje, ki so zgolj navidezno levo usmerjeni ali so bili v preteklosti politično škodljivi (Igor Lukšič, Miro Cerar…), da bi prikrili začetno neuravnoteženost.

Od tega, ali bo obsežna revizija izpeljana, je odvisna uspešnost finančne, kadrovske in programske prenove, predvsem pa se bo z njo minimizirala možnost, da se zgodba neznosnih političnih prevzemov s katere koli že strani ne ponovi. Ob predpostavki, da zakon tovrstnih zlorab ne bo veš dopuščal, bi morala revizija delovati kot kažipot in svarilo za prihodnje. Sleherno pometanje pod preprogo, polovičarske rešitve in sprenevedanje utegnejo postati voda na mlin možni ponovitvi že videnih scen – takšnih, ki so za mnoge vpletene in nevpletene postale ena sama nočna mora v ulici Kolodvorski.

Če temeljite revizije in analize političnega prevzema, ki jima bo sledil sprejem ukrepov, na koncu ne bo, se bo zgodilo, kar se običajno dogaja pri nepozdravljeni bolezni: kmalu se lahko ponovi, in to v še hujši obliki.

Več:

Dosje mojih zapisov (167) o političnem prevzemu RTV Slovenija in dogajanju na njej po letu 2020, s katerimi sem si pričakovano »kupil« še dodatno blokado (RTV) novinarjev:

Olajšanje z rezervo

Bitka za prvoborstvo

Kaj storiti z eksekutorji?

Kaj bi morala pokazati revizija?

Deli ta zapis z drugimi:

Like this:

Related

Tviter