Zakaj je generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough pohitel in lansiral svoj predlog razrešitve direktorice Televizije Slovenija sredi dopustov in vročega poletja? Poteza ni bila presenetljiva, je pa takšen timing predloga.
Nenavaden čas odpira prostor za nekaj ugibanj. Četrti odstavek 16. člena Zakon o RTV Slovenija omogoča ravnanje generalnega direktorja na lastno pest:
(4) Kadar Programski svet ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem o imenovanju oziroma razrešitvi direktorja radia oziroma direktorja televizije iz devete alineje prvega odstavka tega člena v roku 15 dni po prejetem predlogu, lahko generalni direktor dokončno odloči brez soglasja programskega sveta.
Grah Whatmough bi se torej lahko, če se 15 dni po njegovem predlogu ne sestane programski svet in glasuje, odločil na lastno pest brez njegovega mnenja in soglasja. Zaenkrat ne vemo, kdaj in če sploh bo kaj takšnega predlagal.
Statut RTV Slovenija vnaša določeno varovalko pred možno zlorabo v svojem 54. členu, kjer pravi tole: »Ob odločanju o razrešitvi direktorja Radia oziroma direktorja Televizije proti njegovi volji mora generalni direktor pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti programski svet z razlogi za razrešitev in omogočiti zagovor.«
Strogo vzeto sta zato zakon in statut včasih težko kompatibilna, saj je za sklic seje potrebnega kar nekaj časa in če na njej ni odločitve, bi se potemtakem generalni direktor lahko odločil sam, predlog pa je zdaj že podal. Zadnja seja je bila junija, predsednik programskega sveta Ciril Baškovič pa je za Delo povedal, da še ni jasno, kdaj bodo razpravljali o predlogu za razrešitev, kajti generalni direktor lahko zahteva tudi sklic izredne seje. Dejansko bi to moral storiti.
Redna seja je sicer napovedana šele za 27. september. Za razrešitev direktorice mora glasovati vsaj 15 od 29 programskih svetnikov, v času dopustov pa so možne tudi težave s sklepčnostjo in še bolj različne lobistične akcije ob spekulacijah, kdo bi se lahko na seji zaradi odsotnosti pojavil in kdo ne.
Več: