Nicholas Cruz, menda komunistični morilec

Nova24tv, prva v službi desnice, kot se glasi zdaj še ponarodela subverzija slogana Janševega paradnega medija, na trenutke več ne skriva svoje čistokrvne alt-right pripadnosti. Povzemanj in asociacij je preprosto preveč, navedena je ena zadnjih.

Zaradi nje je morilec s Floride, ki je na tamkajšnji šoli pobil 17 ljudi, nenadoma postal »navdušenec nad levičarsko ideologijo« in začel nositi majico s komunističnimi simboli, svojo pest pa je stisnil v »simbol antifa levičarskih skrajnežev«. Po njihovem gre za »19-letnega Nicholasa Cruza, opredeljenega navijača ameriških demokratov, zagretega komunista in antifajevca.«

Cruz pokol Florida nova

Naslov in začetek prispevka na strani Nova24tv

Nič od tega ne drži – pri Janševem mediju so dobesedno povzeli alt-right trole, ki po vsem sodeč koketirajo z neonacistično in neofašistično ideologijo, širijo sovraštvo »alternativne desnice« in se končno spogledujejo tudi z idejo suprematizma.

Objava že v naslovu prispevka na Nova24 operira s krivdo po povezavi: ker je 19-letni demokrat (!) tudi navdušenec nad komunizmom, je povsem jasno, da je s tem okrivljen komunizem. Sporočilo sugerira, da je takšnega množičnega poboja zmožna oseba, ki je po političnih prepričanih antifašist, komunist in levičarski skrajnež.

Za manipulacijo s pomočjo krivde po povezavi je značilno zavajanje po asociacijski mreži: za navedbo kvalitete nečesa ali nekoga to mehanično prenesemo in omenjeno pripišemo tudi za drugo, nepovezano področje. Običajno gre za zmoto, ki operira po principu ad hominem – človeka ali neko prepričanje napademo zaradi povezave z neko drugo osebo ali prepričanjem. Ena najbolj značilnih form je naslednja:

Oseba A je član/pripada skupini B.

Toda oseba A je član/pripada tudi skupini C.

Torej je skupina B podobna/identična skupini C.

V zgornjem primeru bi to pomenilo naslednje: Cruz je množični morilec (B). Toda isti fant je tudi radikalni antifajevec in komunist (C). Torej je biti morilec isto ali podobno kot biti radikalni antifajevec in komunist. Jasno je, da smo s tem obremenili skupino C z asociacijo na B, čeprav oba nista vzročno ali sicer povezana.

Ob tem se Janšev medij sklicuje na fotografijo, ki je prepoznavno lažna – že ameriški mediji so ugotovili, da gre za popolni »fake news«, oseba omenjenemu Cruzu ni niti fiziognomično podobna, a se je ustvarjalec manipulacije domislil, da bi lahko svojo ideološko agendo na ta način uspešno širil – najbrž je pri tem iskal fotografijo, na kateri je oseba, ki daje vtis komunistične provenience in bi vsaj delno spominjala na omenjenega Cruza.

Da gre za produkcijo lažne zgodbe, ni moja ugotovitev. Pomembno pa je opozoriti, da takšna dejanja dobivajo domovinsko pravico tudi pri nas. Prvih v službi alt-right.

Cruz fake not fake

Fauxtografija in primerjalni posnetek iz citiranega ameriškega vira

 

Profesor kot poslanec je problem

Profesorji v parlamentu so problem. Veličasten kompromitacijski dosežek Planeta SIOL, ki nas popelje nazaj vse do Bismarckove »88 profesorjev – domovina, ti si izgubljena!«. Ker je v novem sklicu slovenskega Državnega zbora preveč profesorjev, se nam, skratka, ne obeta nič dobrega. Novinar Aleš Žužek jih našteje 7 od 90, kar je po njegovem 7,7 odstotka poslancev in odločno preveč:

Skupaj v DZ učitelji na univerzah trenutno predstavljajo okoli 7,7 odstotka poslancev v zdajšnjem sklicu parlamenta, kar je precej več od njihovega povprečja v družbi. Če prištejemo vse profesorje, docente, lektorje in predavatelje, namreč ti predstavljajo le 0,33 odstotka slovenskega volilnega telesa.

Še bolj profesorski je bil znani nemški frankfurtski parlament v letih 1848–1849, ki je nastal po marčni revoluciji leta 1848. Od 830 poslancev je bilo kar 223 pravnikov, 124 učiteljev in 184 pripadnikov svobodnih poklicev (od tega 106 odvetnikov). 312 poslancev je bilo sodnikov in javnih uslužbencev. Univerzitetnih profesorjev in lektorjev je bilo 49. Samo 60 poslancev je prihajalo iz trgovine in industrije in le 46 iz kmetijstva, čeprav so kmetje predstavljali veliko večino prebivalstva takratne Nemške zveze.

SIOL Žužek profesorji v parlamentu

Manira dokazovanja je na ravni  adhominalne diskreditacije (seveda profesorjev, ki nikakor ne sodijo v parlament) in nekakšne zgodovinsko asociirane krivde po povezavi (guilt by association):

A je slovenski poslanec (B).

Toda A je tudi profesor (C).

Torej so vsi B (parlament) večinsko & nadpovprečno C.

Toda B kot C je zgodovinsko (anekdotično, asociacijsko) problem.

Implicitno: Torej so slovenski B kot C problem, lahko uničijo domovino.

Morilci s peterokrako in krivda po povezavi

Janševa psihopolitika paranoje pred rdečo zvezdo je uspešnica, o tem ni dvoma. Zvečina tudi zaradi neumnega vsesplošnega razpravljanja o tem, kaj da je simbolika rdeče zvezde in kaj ne. Kot da bi predsednika vlade v izvajanju te ideološke operacije razdvajanja ljudstva kaj dosti zanimala eksegeza simbolov. Da je skupaj z njo sam marširal po poteh Avnoja, težko zanika, toda tudi ta prazen očitek vrste »tudi ti« z nasprotne strani spregleda bistveno.

Disputacije okoli državne proslave 22. junija, zgoščene okoli simbolnega »objekta« rdeče barve, zato ekstenzivno dosegajo cilje tistih, ki so jih sprožili. Ugovor ne bi smel biti usmerjen v obrambo simbolov kot takih, temveč v obrambo akterjev NOB in proti ponarejanju zgodovine. Kajti tudi če bi zvezda že res bila enoznačno popoln in neizpodbiten indic totalitarizma, kot nas želijo prepričati, in bi se res vsi celo strinjali, želi Janša s svojo operacijo demonizacije z rdečo zvezdo izničiti vse kaj drugega – in prav to se s sprevrnjenim diskurzom, ki stopa v ospredje, spregleda.

Komunisti so zlorabili NOB

Bodimo za trenutek do oblasti benevolentni in recimo, da celo drži tale trditev:

»Komunistična partija je uzurpirala osvobodilni boj za prevzem oblasti.«

Že leta 2007, ko je nastala, sem javno spraševal, kdo jo je izrekel. Tisti, ki danes okoli sebe posluša angele in nič več rdeče zvezde: Borut Pahor jo je ponosno navrgel na nič manj kot kongresu socialnih demokratov (!), in to kot njihov staronovi predsednik. Oporekanj ni bilo – že takrat sta se Borut in Janez družno zavzemala za isto sprostitev Slovenije. Pred dobrega pol leta je misel ponovila gospa, ki danes (dobesedno) organizira spominske slovesnosti v čast domobrancem, Ljudmila Novak:

Ali veste, zakaj so domobranci sploh nastali? Da bi zavarovali nedolžno prebivalstvo pred zločini komunistov, ki so izkoristili NOB za revolucijo in prevzem oblasti.

Tudi v tej luči porojene simpatije desnice in še zlasti Nove Slovenije do Pahorja (pred meseci so celo navrgli, da bi ga podprli kot predsednika republike) so lažje pojmljive, če se celo besede in misli ujemajo: Borut Novak in Ljudmila Pahor sta mogoče ista oseba. Zdaj je verjetno bolj umljiv Pahorjev molk ob trenutnih razpravah, pa tudi na kakšni domobranski slovesnosti ga utegnemo srečati.

Toda če vse to drži, če drži ta perfidna teza o zlorabah & izkoriščanju – vredna posebne analize –, kaj nam vse to pove o ponarejanju zgodovine? Če so bili partizani res le zlorabljeni, potem so vredni pomilovanja. Potem so borci NOB s peterokrako vred vredni spoštovanja, vendarle! Pa seveda ne gre za to: ne Janša ne Novakova in ne Pahor tega ne morejo misliti resno. Ker ne morejo konsistentno pokazati, kdo je potem vodil boj proti okupatorju in komu gredo zasluge. Gesta z zanikanjem simbolov zato ne služi le protikomunistični reinterpretaciji druge svetovne vojne, ampak izničitvi akterjev NOB sploh in zgodovine Slovenije vse do njih samih, ti. osamosvojiteljev. Ne, obstaja »naša« in »vaša« zgodovina, ali še drugeče, zgodovina pred nami in po nas, ve pa se, čigava je prava.

zvezda

Množični morilci s peterokrako

Demonizacijo nosilcev rdeče zvezde, ki ni le ideološka operacija spreminjanja zgodovine, temveč tudi trenutnih ideoloških in političnih razmerij v družbi, je dosegla enega svojih vrhuncev v Janševi naslednji ugotovitvi: »Tudi množični morilci so nosili rdečo zvezdo.«

Demagoški postopek argumentacijsko gradi na prevari »krivde po povezavi«. To srhljivo asociacijo, na katero nisem našel nobenega političnega odziva (!), je znova treba razumeti šele na podlagi vpotegnitve zgodovinskih subjektov, torej nekako premalo implicitne prve premise, kar je opisana značilnost v simboliko usmerjenih razprav. Sklepanje je:

(1) Rdeča zvezda je simbol pristašev NOB (partizanov, praporščakov na proslavi, komunistov, itd.)

(2) Rdeča zvezda je tudi simbol, ki so ga nosili množični morilci.

(3) Torej so pristaši NOB (partizani, itd.) podobni množičnim morilcem / so množični morilci.

Logika pripisa demoničnih značilnosti je jasno razvidna, zmotnost tudi. Če npr. rečem »Janša je dober obramboslovec. Toda je tudi obtožen v korupcijski aferi. Torej so obramboslovci obtoženi v korupcijskih aferah«, sem jasno obtežil obramboslovce vobče z neko pripisano neprijetno in nesprejemljivo asociacijsko lastnostjo.

Sicer pa sem vzpon antikomunizma kot temeljne matrice slovenske politične paranoje, njen ekskluzivizem in lov na čarovnice že do potankosti opisal v svoji knjigi o njej iz leta 2010. Le da takrat nisem slutil njene intenzivnosti in novih kontekstov.