Zborček poslancev stranke Gibanje Svoboda se je tokrat kar namesto njihovega šefa z videoposnetkom odzval na zadnje ugotovitve protikorupcijske komisije v zadevi Karigador, kakopak njemu v bran. Sami sebi so se zdeli blazno fini.
Naj spomnim: ena od dveh Golobovih afer, o katerih je odločala KPK, se je končala s tem, da je ugotovila okoliščine nasprotja interesov pri dveh glasovanjih o imenovanju Tomaža Subotiča v sveta zdravstvenih zavodov, ko je še bil premier. Obenem pa ni zaznala, da je bil nekdanji premier podkupljen ali da je Subotiču v zameno za dopustovanje zagotovil funkciji.
Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je že napovedal sodno izpodbijanje ugotovitev, kar pomeni, da ugotovitve KPK še niso pravnomočno sodno potrjene. Vprašajmo se, kaj natančno nam sporoča gesta nastopa treh poslancev? Matej Grah, Lucija Tacer Perlin in Matej Arčon so se posmehljivo v triu odzvali z ugotovitvijo, da se je tresla gora, ni pa se rodila niti miš, ampak miškica!
No, morda pa je antijanšizem spet demonstriral, kako je rodil janšizem. Ravno pri njegovem izvornem avtorju smo se nagledali tovrstnih cinizmov.
Svobodina miškica
»Mene kot funkcionarko KPK skrbi, jezi, predvsem pa zelo žalosti, da najvišji predstavniki oblasti na pravila, ki določajo, da mora odločanje v javni upravi potekati objektivno in čisto, gledajo, kot da so ta pravila manj kot miš, miškica.« Takšen je bil odziv namestnice predsednice protikorupcijske komisije Tine Divjak v oddaji na POP TV z Urošem Slakom.
V svojih poprejšnjih zapisih, sploh tistem z naslovom »Deset zanič argumentov v aferi Karigador«, sem že podrobno opisal Golobovo sprenevedanje v tem primeru, podobno kot v aferi Bobnar, kjer je KPK ugotovila, da je kršil integriteto. Opozoril sem na zmanjševanje pomena očitanega ravnanja, diskreditiranje kritikov in opravičevanje spornih dejanj, kadar jih zagreši politik, ki ga podpiramo.
Naj takoj povem, da vodstvu KPK res težko očitamo politično pristranskost in še manj desničarska prepričanja, s tem pa tovrstno motivacijo. Zato lahko Svobodine miškice, za razliko od Pahorjevih znamenitih »mišk«, preverimo tudi z vidika moje teze o približevanju antijanšizma kot mentalne forme politične usmeritve, s katero je Golob zmagal na volitvah leta 2022, nazaj k janšizmu, ki ga je obudila Janševa vlada. O tem zelo podrobno pišem v knjigi »Poražena levica: o vplivu kognitivne disonance na polom vlade Roberta Goloba na volitvah leta 2026«.
Diskreditacijski naboj
Trdil bom, da je popolnoma nepomembno, ali je KPK v zadevi Karigador odločala o kršitvi integritete ali o nasprotju interesov in tudi, v katerih primerih ravnanj je postopek ustavila. Želim pa opozoriti na diskreditacijski manever, saj odsotnost ene vrste ugotovitve pač ne izniči drugih, kot nam želijo posmehljivo sugerirati poslanka in poslanca.
Lahko bi rekli, da našteti izvajajo argumentacijsko »napačno sled«: namesto spraševanja, zakaj se predsednik vlade ni izločil iz glasovanja o človeku, s katerim je imel osebne stike in pri katerem je s svojo partnerko (in kasneje soprogo) počitnikoval, se z omembo miškic posmehujejo in razpravo obračajo v smer tistega, česar komisija ni ugotavljala.
»Zgolj« nasprotje interesov seveda predstavlja način minimalizacije pomena ugotovitev, preusmerjanja pozornosti in posredno tudi diskreditacijo KPK, katere postopke je Golob že poprej označil za farso. Ni dvoma, da takšna obravnava predstavlja dvom v KPK in obliko posmehovanja.
Primerjava z janšizmom
Trdim, da so tokrat vlogo Janše v Golobovi glavi, če uporabim svojo staro metaforo, prevzeli trije poslanci in pokazali na podobnost z Janševo politično metodo. Tokrat je janšizem hitro zaznaven: ko neka nadzorna ustanova sprejme za politika neugodno ugotovitev, sledijo načini minimalizacije, diskreditacije in poudarjanja tistih delov postopkov, ki politiku ustrezajo, vsebinsko razpravo pa se poskuša premakniti v sfero »ad hominem«, kjer se nato raje pogovarjamo o verodostojnosti nadzornih institucij, v tem primeru KPK, ki smo jo vnaprej osumili bodisi nekompetence bodisi prikritih agend. Vse z željo, da bi se vplivalo na javnost in še zlasti volilno telo ter preprečilo možno politično škodo.
V knjigi »Poražena levica« opisujem ta problem tudi z vidika epistemologije in shem prepričanj, v katerih kognitivna disonanca podpornikov nekega politika (ali politike) preprečuje, da bi se pogovarjali o stanju stvari, v tem primeru o spornih praksah nasprotja interesov, ki so del Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, četudi jih lahko klasificiramo drugače kot korupcijo in kršitev integritete. Nikakor pa ne moremo reči, da gre za neoporečno ravnanje, česar se v Svobodi s svojim dovtipom o »miškici«, ker jo že omenjajo, še kako zavedajo.
Poanta KPK je bila jasno izražena: javni funkcionar se mora izločiti iz odločanja, kadar osebne povezave ustvarijo tveganje za nepristranskost oziroma videz takšnega tveganja. Tega pa Golob ni storil. Zato je njihova reakcija ponižujoča in skrbeti bi nas moralo, ali lahko politična stranka verodostojno zagovarja neodvisne nadzorne institucije, če njihove ugotovitve obravnava kot pomembne predvsem takrat, ko zadevajo politične nasprotnike, pri svojih pa ravna zaničujoče.
Z miškicami so torej v Golobovi stranki sebe kar sami samoovadili. Tokrat ne glede kršitev, ki jih obravnava KPK, ampak pravil spoštljivega obnašanja do organov nadzora. Predvsem pa glede tega, kako blizu jim je postal janšizem sam. Če želijo z njim kovati politični dobiček in premagati Janšo, bodo morali najprej zmagati proti samemu sebi.
Več:
Poražena levica: o vplivu kognitivne disonance na polom vlade Roberta Goloba na volitvah leta 2026
Deset zanič argumentov v aferi Karigador, s katerimi zagovorniki vneto branijo Goloba