::: Quis custodiet ipsos custodes? :::
Sosledje trditev je impresivno, že vsaka faza posebej: dr. Žiga Turk je sprva pohitel s tezo, da se je med rumene jopiče infiltriral rdečkar, nekakšen provokator, da bi zamazal dobro ime prijaznih fantov v rumenem, ki jih skrbi plačevanje RTV prispevka in komunizem v državi (Neonacizem in kastrirano novinarstvo). Že ta faza je bila videti... Continue Reading →
Vladajoča stranka se je, kot se za avtoritarne režime spodobi, lotila še akademikov (Delo). S tožbami in to celo na način, da je v njih pozabila izbrisati ime predsednika prejšnje vlade, še eno toženo stranko: "Matozova pisarna je iz dopisa Rudiju Rizmanu pozabila odstraniti Šarčevo ime, ki se pojavi v zadnjih dveh odstavkih tožbe proti... Continue Reading →
Ali bomo, če je epidemiološka slika danes slabša kot v prvi polovici marca, zdaj preklicali razglasitev konca epidemije? In zakaj smo to sploh storili? Morda le zato, kar sumim ves čas, da bi bili prvi v Evropi, zaradi političnega samopromocijskega prestiža? Sam se, podobno kot večina, ne morem spustiti na raven strokovnega presojanja epidemiološke situacije,... Continue Reading →
Jambrekov, Ruplov in Avbljev projekt, imenovan Katedrala svobode, je podal novo poslanico v skladu s svojimi »obračuni za prihodnost sproščene Slovenije«. Njihova obračunska naloga je znova, kot pravijo sami, »razprava in soglasje o programskih točkah nacionalnega programa za sproščeno in svobodno Slovenijo«. Tokrat so se v Katedrali svobode odločili nasloviti medije in pričakovano, glede na... Continue Reading →
Na moj zapis z naslovom Lobisti v Večeru: trumpistična strategija komuniciranja včeraj sta se odzvala novinar Večera Uroš Esih, nadvse korektno, ter na drugi strani lobist Miloš Čirič, povsem drugače in manj spoštljivo. Njegova vaje v žalitvah ad hominem v odnosu do mene bom izpustil, čutim pa se dolžnega dodatno pojasniti k njegovo zanikanje, da... Continue Reading →
Začnimo s hipotetičnim primerom, ki je v praksi nadvse realen: po nekem naključju ste novinar, morda na javni radioteleviziji in z dobrim dometom branosti, nekdo vam znova plača pot na čisto drugi konec sveta, ampak izbira vaše malenkosti se je, če verjamemo, odvila po naključju, ne na vašo pobudo, na koncu pa po tretjem naključju... Continue Reading →
Hojsovo Ministrstvo za notranje zadeve je zavrnilo odločbo Upravne enote v Mariboru, ki je Marku Perkoviću Thompsonu pred tedni že drugič prepovedala koncert v Mariboru. Dogodek, ki odmeva tudi v širšem prostoru in kjer se vrstijo protesti. Na novinarska vprašanja, kaj si misli o promociji ustaških idej, je bil povprašan tudi predsednik republike in se potem... Continue Reading →
Kdor pozna Pahorjevo retoriko in njeno trdoživost, po včerajšnjem pogovoru za POP TV z Majo Sodja ni mogel ostati v ničemer presenečen. Značilnosti dolgoletnega sloga je bil deležen v izobilju in javnost že dodobra pozna tovrstne posebnosti njegovega političnega marketinga: odgovori in stališča bodo vsakič izmikajoči, mlačni, prazni, brez vonja in okusa, »nevtralni«. Le kakšno... Continue Reading →
»Kje pa ste bili takrat?« O »kjepajevstvu«, za domače uho že zlizanem retoričnem triku preusmerjanja pozornosti, sem obširno pisal v prispevku pod naslovom »Kje ste bili takrat?«: kjepajevstvo kot argumentacijska taktika. V njem sem utemeljil nekaj, kar štejem za svojevrstno obliko »kajpajevstva« (ki začenja s podobno preusmeritvijo, nekako »Že res, da X, kaj pa Y... Continue Reading →