Odločitev je padla: trojanski konj Anže Logar, ujet v stanje, ko do konca razgaljen več ne more skrivati svoje začetne misije, je spretno zaigral menda težavno odločitev, da podeli košarico in zavrne ponudbo relativnega zmagovalca zadnjih državnozborskih volitev. Odločil se je za Janšo in »dokončno zaključil pogajanja z Robertom Golobom«. Je še kdo presenečen ob tem manevru ob rojevanju koalicije?
Zgodilo se je, kar smo mnogi napovedovali in o čemer pišem v knjigi: spremljali smo maratonsko zastavljeni projekt Janševega satelita, ki bo ujel svojo domačo orbito v trenutku, ko bo prišel čas in bo moral razkriti svoje prave barve. Zdaj je prišel. Maske so padle in v zadnji epizodi menda težkega odločanja je gostobesedni šampion retorike sodelovanja, neizključevanja in dialoga ponudil še enega v nizu prozornih blefov, zapakiranih v njemu lastno iskanje verbalnih fines.
Prva laž: prekinil je pogajanja, toda teh ni bilo
Že razlaga, da je Golob s pogovori s člani in poslanci Demokratov »šel čez meje normalnega političnega dialoga«, zveni bolj kot priročen izgovor in manj kot resen razlog za prekinitev pogajanj. Logar urbi et orbi naznanja, da je pogajanj konec: »Četrtkov sklep Svobode, da poskuša člane naše stranke in poslance z neposrednim vplivanjem prisiliti v koalicijski sporazum, je korak predaleč, nesprejemljiv in tako se s potencialnimi koalicijskimi partnerji ne ravna.«
Njegovo stališče so za lažno označili v stranki Gibanje Svoboda, kjer so zapisali, da do vsebinskih pogajanj nikoli ni zares prišlo, ker se pri naslovnikih niso niti odzvali: »Anžetu Logarju smo pošiljali vabila in predloge, a odziva ni bilo. Kljub temu so v javnosti ustvarjali vtis, da pogajanja potekajo. To preprosto ne drži.«
Dobre razloge imamo verjeti, da res; vsa medijska poročila so govorila o neodzivnosti, nedvigovanju telefonov, bežanju pred kontaktom z relativno zmagovalko volitev, končno pa je v Tarči moral poslanec Borut Sajovic pred kamerami ponižujoče izročiti vabilo poslancu Francu Križanu, da bi javnost videla siceršnje izmikanje Demokratov. Po teaterski vlogi užaljene neveste Logarjeva razlaga ni posebej prepričljiva. Kakor da se mu več ne ljubi skrivati, da je pohodil svoje načelo povezovanja in sodelovanja, menda položeno v »podstat« (sic!) njegove stranke!
Povedano na kratko: prva manipulacija, ki jo zaznamo, se skriva v proizvajanju videza, da so bila prekinjena pogajanja, teh pa dejansko nikoli ni bilo, ker so se naslovniki izmikali!
Druga laž: politična širina kot obljuba
Že pred leti je Logar uvedel v razpravo register floskul, s katerimi je javnost prepričeval o preveliki polarizaciji slovenske politike. Mimogrede, na tej točki ga zadnje dneve močno imitira Zoran Stevanović. V skladu z idejo je razlagal, da potrebujemo široko koalicijo, več »politične širine«, sodelovanje blokov oziroma novega, ki bo povezal vse v dobrobit države.
V tednih po volitvah je takšno retoriko čez noč opustil, čeprav imajo Demokrati v svoji »podstati«, kot se je izrazil njihov šef, tako rekoč vrojeno željo po slogi in povezovanju. Toda človek deklariranega dialoga, ki z Golobom sploh ni vstopil vanj, je nenadoma opustil svojo neštetokrat ponovljeno obljubo, da bo šel zgolj v koalicijo, v kateri bo najmanj ena levosredinska stranka. Trenutno nič ne kaže, da bi se v Janševi to zgodilo in Logar svojih zavez več ne omenja. Če bo na koncu nastala enaka koalicija, ki je v parlamentu z 48 glasovi izbrala Stevanovića, bodo v njej izključno desne stranke. V istem trenutku bo tudi nazorno jasno, da je lagal glede svojih političnih principov in v tem primeru zlorabil svoje volilno telo precej bolj kot v primeru prve naštete laži.
Ob tem dodajmo še nekaj. Laži in manipulacije, ki so pomagale politikom do političnega profita, kar strankarska uvrstitev v parlament to nedvomno je, bi morali sankcionirati še bolj. Zato bom to štel za drugo Logarjevo prevaro, pred očitkom o njej pa mu lahko pomaga samo še čudež oziroma možnost, da Janševe koalicije ne bo.
Kot sem že podrobno pisal, se nam dobesedno obeta precedenčna koalicija lažnivcev, utemeljena na kopici velikokrat ponovljenih laganj, s katerimi so protagonisti dosegli uspešen volilni rezultat; vse kaže, da bo Stevanović snedel besedo o sodelovanju z Janšo, prvak SDS o tem, da ne bo vodil majhnih koalicij in Logar, da zanj pride v poštev le sodelovanje v mešani. Ker smo blizu tega scenarija, bo vsak opis, ki ne bo izpostavil naštetih okoliščin, ki so omogočile nastanek nove vlade, v svojem bistvu pomanjkljiv.
Tretja laž: raznobarvnost kar znotraj sebe!
Tretja Logarjeva laž je podvrsta prejšnje. Ker se je znašel v stiski, kako pojasniti svoja zavajanja zaradi zagotovil, da se bo priključil le »raznobarvni koaliciji«, je posegel po specifični razlagi. Njegova manipulacija je tokrat naslednja: »Ker poslanska skupina Demokratov predstavlja politično širino, bo vsaka vlada, v katero bomo vstopili, raznobarvna.«
Prevara je skorajda komična. Kakopak Logar ni pokazal, v čem bi bili raznobarvni njegovi poslanci, razen če ima v mislih goljufijo, po kateri se v t. i. tretjem bloku (Stevanović, Vrtovec in on) po novem predstavljajo kot sredinski politiki, nikakor desni! Ker se je znašel v zadregi, je navzlic vsakotedenskim ponovitvam o »enotnosti« v njegovi poslanski skupini zdaj izumil nov trik: omenjeno raznobarvnost zagotavlja že pestra zasedba njegovih poslancev! Menda vedno enotni, a vedno heterogeni! To je tako, kot da bi nekdo obljubil široko koalicijo, potem pa prisopihal z ogledalom in razglasil novo stanje: »Zdaj nas je več, zato bo pluralizem zagotovljen.« In res bi potreboval ogledalo, da se pogleda vanj, prizor pa ne bi bil prijeten.
Vsakega politika z vestjo bi bilo sram, da po maratonu izrekanja načel in obljub tako mimogrede požre svoje začetne principe. Logarja žal ni in ima presneto srečo, da zaenkrat tudi ne njegovega članstva. Odločnost pri laganju je posledica tudi tega, da je zastor padel in mora storiti le še finalni korak – skočiti v objem Janše. Od obljubljenega »nekaj velikega« leta 2020 je ostal le še velikanski nateg.
Novinarsko lakajstvo in sramežljivost
Zdaj tudi končno vemo, kako zaman so se leta trudili provladni novinarski lakaji, ki so verjeli, da bodo z obrambno držo do Goloba, cenzuro kritike in premierju naklonjenim medijskim poročanjem uspeli prepričati volilno telo ali vsaj omiliti škodo. V odnosu do političnih manipulantov z druge strani niso imeli šans; če so stavili na manipuliranje z državljani s prijazno medijsko obravnavo, je tabor nasproti zaigral na karto bolj uspešnih grobih prevar. Eno in drugo je zavržno, njihova presoja, da je prvo enako učinkovito, pa niti z vidika rezultata, kaj šele etike, ni bila dobra izbira.
Ne, provladna drža novinarskih postreščkov je poklicno samomorilska na podoben način kot njihova avtokastriranost. Še vedno imajo vse možnosti, da razgaljajo politične laži in trike protagonistov nastajajoče koalicije, a tega ne znajo storiti ustrezno in v zadovoljivem obsegu.
Od novinarjev pričakujemo, da razgalijo vsa zavajanja politikov. Da lažnivce med njimi soočijo z njimi, zahtevajo pojasnila, ne uporabljajo evfemizmov, kot so »netočnost«, »neresnica« ali »sporna izjava«, če ni nobene potrebe. Da ponudijo analizo manipulacij, podajo kontekste in pokažejo, kdo ima od laganja koristi. Končno mora temu slediti etični pritisk, zastavljena vprašanja o odgovornosti in skrb za javni interes. Žal obstaja tudi hrbtna plat, enako zavržna, ki je prehitro ocenjevanje ravnanj kot lažnivih s strani politično motiviranih novinarjev z namenom diskreditacije.
Laž je šele začetek
Zavedati bi se morali tudi, da nekdo, ki laže in manipulira brez etične rezerve, to počne verjetno zato, ker je zanj, nemoralneža, laganje eden manjših problemov. Verjetno je pripravljen zaiti precej dlje in mu ne predstavlja največji smrtni greh. Naj spomnim zgolj na izjavo Zorana Stevanovića med Janševo vladavino:
»Uvedli so korupcijo v vse pore javnega življenja. Uvedli so popolno diktaturo in uvedli so nadzor. Dovoljeno jim je prav vse, iz kanalizacije so prilezle prav vse podgane v zadnjem obdobju.«
Bil je 29. september 2021. Po njegovi iniciaciji v Janševo družino je vse drugače in če dobro prisluhnemo, bomo kmalu slišali znan refren: »Moč podganam!«
Več:
Križci in krožci: anatomija tajne operacije z označenimi glasovnicami
Stevanović se je vsem na očeh debelo zlagal in snedel obljubo
Kdo še lahko ustavi Janševo vlado?
Trojanski konj tretjega bloka: med Golobovo ponudbo in projektom laži
Tretji blok kot nov politični manever: tri prevare Logarja, Vrtovca in Stevanovića
»Volja ljudstva« kot politični argument: ali volivci res zahtevajo povezovanje?
You must be logged in to post a comment.