Pred našimi očmi se odvija politična prevara, ki gradi na zanikanju volilnega rezultata državnozborskih volitev. Sama se je poimenovala za »tretji blok«. Njeni akterji so v dveh zaporednih dneh gostovali v oddaji Odmevi pri Tanji Starič in Rosviti Pesek.
Ideja je v temelju »logarjanska«: v Sloveniji naj bi imeli hegemonijo dveh blokov, levega in desnega, ki ju predstavljata Golob in Janša. Anže Logar nam ponuja depolarizacijo skozi njo seveda sebe, pri čemer se postavlja v pozicijo nadideološkega in nadpolitičnega akterja. S to gesto se je najprej osamosvajal od Janše, nato ustanovil stranko in s taisto agendo odšel na volitve. Ali je pri tem iskren ali zgolj trojanski konj svojega nekdanjega političnega šefa, ostaja permanenten dvom. Toda bolj ko se približujemo oblikovanju nove koalicije, bližje smo tudi končnemu odgovoru.
Tretji blok trenutno ponosno sestavljajo trije: Logar, Jernej Vrtovec v imenu svojega trojčka (Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus) ter Resni.ca z Zoranom Stevanovićem. Pri tem poudarjajo, da njihov blok poslank in poslancev skupaj šteje kar 20 mandatov v Državnem zboru. Vzemimo to številko zares: zakaj naj bi bila nenadoma tako pomembna, če jih za sestavo vlade potrebujejo 46? Zakaj naj bi bili nad njo fascinirani, ko nam ponosno navajajo številko?
Prva prevara: pretvarjanje, da z Janšo ne bodo šli
V tem tiči že prva težava, saj za sestavo vlade nimajo dovolj glasov. Njihova motivacija je predvsem nasprotovanje vstopu v vlado z Golobovim Gibanjem Svoboda. Druga točka, ki jih povezuje, je nasprotovanje vključitvi stranke Levica v vlado. Kaj torej sploh še ostane glede na volilne izide, ki bi morali biti edini merodajni?
Odgovora ne bodo izrekli na glas, zato je njihovo ravnanje očitno kamuflažno: sodelovanje v vladi drugouvrščenega Janeza Janše, ne glede na deklarativno tretjo »pot«. To, kar počnejo, je najverjetneje priprava terena za aritmetično in politično izvedljivo vlado SDS.
S tem bi se potrdila teza o Janševih satelitih, na katero opozarjamo že dlje časa. Logar in Vrtovec s svojimi strankami to vlogo neprepričljivo zanikata, nekoliko bolj prepričljiv je le Stevanović, ki je pri notarju celo deponiral izjavo, da z Janšo nikoli ne bo šel v koalicijo. Toda ali bi bil kdo res presenečen, če bi možakar takšno obljubo prelomil?
Druga prevara: mi delamo, drugi se kregajo
»Tretji blok« nastopa in pleni medijsko pozornost pod pretvezo, da pripravlja nujne vsebinske rešitve za Slovenijo, medtem ko drugi ne počnejo ničesar. Oni naj bi bili tvorni in ravnali odgovorno, drugim pa naj bi za državo ne bilo mar.
Pri tem poudarjajo predvsem boj proti korupciji ter znižanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in energentov. Tu naletimo na očitno ironijo: Logar je bil dolgo preveč tihi podpornik korupcijskih afer SDS cela desetletja, Nova Slovenija je bila nedavno razkrita v primeru obvodnega financiranja stranke, Stevanović pa ima, sploh ne edini v svoji stranki, obremenjujočo preteklost z organi pregona.
Ko omenjajo nevarne čase, njihov manever deluje prepričljivo, ker se svet nahaja v gospodarski in energetski krizi, ljudje pa pričakujejo takojšnje ukrepe. Toda pri tem se morajo pretvarjati, da načelo »najprej štalca, potem kravca« ne velja. Politika ne deluje na ta način: lahko blefirate, da vam je mar bolj kot drugim, vendar mora potencialni mandatar najprej oblikovati politični okvir, torej »štalo«, šele nato lahko vanjo postavi svoje »krave«. Brez tega so vsebinske obljube zgolj izsiljevanje brez realne podlage.
Tretja prevara: zanikanje volilnega rezultata
Naveza Logar–Vrtovec–Stevanović se pretvarja, da se pogovarja zgolj o »vsebinskih ukrepih«. S tem naj bi bila načeloma brez političnih ambicij, zaradi česar jih kadrovske zadeve menda ne zanimajo. Toda prav s takšnim delovanjem prejudicira politično konstelacijo nove koalicije in skuša obiti voljo relativnega zmagovalca volitev.
Ključ za sestavo vlade je, želeli ali ne, v rokah zmagovalca, zato tretji blok bolj deluje kot »koalicija voljnih«, usmerjena proti Golobu. S tem dejansko zanika voljo volilnega telesa in ravna nedemokratično z očitno ambicijo prihodnjega političnega izsiljevanja.
Stevanović je v Odmevih celo izjavil, da možnosti, da bi sami ponudili mandatarja, ne izključuje, čeprav naj o tem še ne bi razpravljali. Toda zakaj bi v SDS sprejeli, da jim novi trojček vsili mandatarja? Zakaj bi se Janša odpovedal tej vlogi? Malo verjetno je, da bi se kar sam umaknil in predčasno upokojil, še manj pa, da bi to mirno sprejelo njegovo volilno telo.
Logika izključevanja
V demokratični politični kulturi velja, da naj bi se akterji povezovali v dobrobit vseh. To načelo posebej poudarjajo Logarjevi Demokrati. Toda praksa kaže drugače: njihov šef je napovedal, da bi sodeloval le v desni vladi, v kateri bi bila vsaj ena leva stranka. Na katero torej stavi in ali bo obljubo prelomil? Odgovora ni.
Namesto povezovanja v tretjem bloku vidimo veliko izključevanja. Golobova stranka je očitno izključena. Nova Slovenija to počne celo zelo ponosno, predvsem omenja Goloba in Levico. Popolnoma jasno je torej, da če bo konsistentna, v levosredinsko vlado nikoli ne bi vstopila.
Stevanović svoje izključitve celo formalizira pri notarju, vendar se zdi, da mu je danes glede na razvoj dogodkov morda že žal, da ni raje izključil Goloba kot Janše.
Odsotna vloga medijev
Če bo tretji blok politično uspešen, bodo del zaslug nosili tudi mediji. Ti pogosto nekritično ponavljajo agendo novega trojčka, brez resne distance ali refleksije. Kot da bi v svoji avtokastrirani drži zgolj reproducirali navržene politične namene, ne da bi jih bili sposobni ali voljni kritično presojati.
Dober primer je nenehno označevanje tretjega bloka kot »sredinskega«. Logar se sam opredeljuje kot desnosredinski politik, Nova Slovenija take usmerjenosti seveda ne taji, Stevanović pa v zadnjem času vse bolj odkrito govori v isti smeri in odkriva svojo desničarsko naravo. Kako naj bi tri desno usmerjene politične entitete postale sredina?
Čas je, da mediji in volivci takšne prozorne manipulacije prepoznajo in jih tudi jasno zavrnejo.
Več: