Vaje v licemerju

Novinarka Večera Žana Vertačnik je v daljšem intervjuju s šefom poslanske skupine NSi Jožefom Horvatom med drugim podvomila v »eskapade predsednika stranke Mateja Tonina« in pri tem ciljala na njegovo nedavno odmevno udeležbo na vojaškem poligonu, zaradi česar so mnogi ministru za obrambo očitali poceni nabiranje političnih točk. Ob »puzanju«, rokovanju z orožjem, metanju bomb in drugih elementih udejstvovanja si razen vtisa o ministrovem poceni populizmu v slogu kakšnega Boruta Pahorja niti ne moremo zamisliti. Toda nato je s spraševanjem nadaljevala:

Dolgo ste že v politiki, zato povejte, ali je res vsaka reklama dobra reklama. Da obrambni minister postane tarča posmeha na družabnih omrežjih, ko objavlja fotografije z umazano srajco, najbrž ne doda k njegovi kredibilnosti, pač pa jo prej zbije.

Biti novinar, ne vojak

Horvat je nato odvrnil, da kredibilnost Toninu zbijajo le nasprotniki vlade in njegovi osebni nasprotniki, teh torej ni mogoče prepričati, nato pa je navedel še njegov motiv: »To je naredil zaradi Slovenske vojske, želel se je približati slovenskemu vojaku, ki ni vedno v svečani uniformi.«

Kakor da ni preveč zadovoljna s pojasnilom, je novinarka razdraženo vztrajala: »Ampak gospod Tonin je obrambni minister, ne vojak.«

Krščanski demokrat se ob tem poduku ni najbolje znašel; znova je zagotovil, da se je na ta način minister pač približal vojski in »zato so ga vzeli za svojega«. Potem je namignil na dober rezultat, na povečano zanimanje za poklic vojaka, vendar je imel pred nosom bistveno boljši odgovor. V svojem komentarju sem že analiziral Toninovo populistično gesto, ki ji je sledilo še nekaj bistveno bolj problematičnega: usposabljanja so se ob njem udeležile tudi novinarke z nikoli razkritim motivom. Še več, ob Toninu se je v uniformi na poligonu znašla prav ista novinarka Večera, ki se zdaj nenadoma čudi Toninovi rekreaciji, čeprav je bila njen del.

Zato bi poslanec lahko mirno in več kot upravičeno odvrnil tole: »Če pravite, da je Tonin obrambni minister in ne vojak, potem bi tudi za vas lahko rekli, da sta novinarka in ne vojakinja, saj ste bili zraven in počeli isto.«

Zakonito politično kadrovanje

Tolikšna prav neverjetna hipokrizija ni edina: tudi tokrat smo lahko v intervjuju pogrešali Večerovo besedo o oglaševalskih pogodbah Toninovega ministrstva, pa o oglaševalskem financiranju strankarske propagande v režiji Nove Slovenije. Sploh zato, ker Večer tamkajšnje urednike izbira za svoje komentatorje. Domen Savič je zaradi takšnega neprofesionalnega ravnanja pred mesecem in pol na Večer šaljivo odposlal igračke v obliki vojačkov in dokumentacijo, ki novinarskega ceha pri nas nikakor ne želi predramiti. Namesto preiskovalnega novinarstva očitno bolje dene telovadba ob ministrih.

Je pa v istem intervjuju Horvat še dalje skrbel za nove definicije politične perverznosti. Zakaj vendar NSi pridiga o umiku politike iz gospodarstva, zdaj pa pri kadrovanju aktivno sodeluje, je še zanimalo novinarko, pri čemer je navedla primer Valentina Hajdinjaka in Janševega odvetnika Francija Matoza. Poslančeva replika, sicer ne prvič te vrste, je bila komaj verjetna:

Če kadruje vlada, ki je eminenten politični organ, je to politično kadrovanje, če kadruje državni zbor, je to politično kadrovanje in to je v Sloveniji uzakonjeno. Prizadevamo pa si za umik politike iz gospodarstva, kar pomeni, da si želimo, da se določene državne gospodarske družbe privatizirajo. Države nismo pred tridesetimi leti naredili zaradi tega, da bi imeli državno gospodarstvo. Dokler bomo imeli relativno velik delež državnega lastništva v gospodarskih družbah, bomo vedno imeli problem s političnim kadrovanjem.

Vrhunsko licemerje

Poslancu ob vsej božji pomoči niti malo ni nerodno trditi, da je politično kadrovanje pri nas uzakonjeno, kar evidentno pomeni zgolj, da mu ne moremo ničesar očitati, čeprav si hkrati prizadeva za umikom politike iz gospodarstva. Res ravnanje, na las podobno nekomu, ki bi zatrjeval, da je v Sloveniji prostitucija legalna, zato ne more biti nič narobe, če so ga prijatelji ravnokar videli, kako zapušča javno hišo. In kar je najpomembneje: naš obiskovalec javnih hiš si sicer prizadeva, da se prostitucija zakonsko prepove!

Takšno hipokritsko držo je očitno zavzela Nova Slovenija, ko je svojega podpredsednika nastavila za direktorja Darsa in še v nekaterih drugih primerih. Še več, Horvat je potem našel same pohvalne besede na njegov račun, podobno zaupanje pa goji tudi do Matoza:

Zame je ključno, da bo gospod Franci Matoz ali pa katerikoli drug član nadzornega sveta dejansko opravljal funkcijo nadzora, kot je treba. Vemo, kakšne nedoslednosti so se namreč dogajale pri nadzoru v preteklosti. V zvezi z gospodom Valentinom Hajdinjakom drži, da je bil v preteklosti funkcionar NSi, ampak po ustavi ni prepovedano biti angažiran v politični stranki. Želel bi si, da bi imeli v Sloveniji veliko sposobnih menedžerjev, kot je gospod Hajdinjak.

Od Horvatovega blebetanja o umiku politike ni ostalo popolnoma nič, razen omenjenega licemerja. Če uporabim isto analogijo: kakor da bi se vnet zagovornik zapiranja javnih hiš na koncu ne mogel otresti svojega navdušenja nad kompetencami tamkajšnjih delavk!

Več:

Novinarstvo kot vojaška telovadba ob Toninu: po medijski noči še vojaški dan

Politični komentatorji in strankarski mediji

Volčje kvote kot ime za politično vmešavanje v podjetja: podpredsednik Nove Slovenije na čelu Darsa

Kadrovanje v pisarni Nove Slovenije: zdaj tudi na Agenciji za varnost prometa

Hajdinjak ostaja podpredsednik stranke in obenem vodi Dars

Toninova Nova Slovenija in njena vera v kadrovanje v gospodarstvu