Volčje kvote kot ime za politično vmešavanje v podjetja: podpredsednik Nove Slovenije na čelu Darsa

Od vlade, ki ekspresno vzpostavlja avtokratski režim, nihče ni pričakoval ničesar drugega kot strogo delitev političnega plena tudi v segmentu obvladovanja državnih podjetij. In res, zgodba se je ponovila tudi na čelu Darsa po stari in dobro preverjeni recepturi političnega desanta z obema znanima epizodama vred, le statisti so se menjali: aktualna uprava predčasno zapusti položaj, brez besedice pojasnila, nato pa nadzorniki nenadoma navdušeno pokimajo novi garnituri nastavljencev in povedo kakšno pohvalno besedo, začenši s stavkom »Ave, imperator!«

Oblastniška delitev pogač

Delitev pogače ritualno poteka strogo po pravilih volčjega krdela, kar pomeni, da tisti pri vrhu dobi največ, preostali pa si porazdelijo po strankarskem ključu funkcij in pripadnosti, po nekakšnih volčjih kvotah. V novinarski deskripciji, povzemam po Anji Hreščak v Dnevniku, so v zadnjem primeru srečni nagrajenci po kvotnem sistemu naslednji:

Na čelu Darsa tako prihaja podpredsednik Nove Slovenije- krščanskih demokratov Valentin Hajdinjak, v upravo pa še nekdanji infrastrukturni minister v času vlade Mira Cerarja Peter Gašperšič, Boštjan Rigler, ki je zaposlen v gradbenem podjetju državnih železnic SŽ ŽGP, v letih 2006-2008 pa je že bil član uprave Darsa, sicer pa spada v kvoto SDS, ter Romana Fišer, trenutno zaposlena kot direktorica mariborskega Marifarma, pred časom je vodila Poštno banko Slovenije, sicer pa prihaja iz kvote Desus. V upravi ostaja tudi Rožle Podboršek, delavski direktor.

Volčje kvote za Toninovo stranko

Razlike v sistemu volčjega krdela sicer so, in sicer v stopnjah brezsramnosti opravičevanja in »pogumu« prerivanja pri koritu. Nekatere stranke svoje politične podtaknjence malce skrivajo, druge bistveno manj. Zdaj so moderni časi, ko ni časa za veliko pretvarjanja, zato je šef Darsa postal kar podpredsednik ene izmed strank, Toninove Nove Slovenije.

Hajdinjak ima bogato politično zgodovino, a zelo malo gospodarskih izkušenj in skoraj nič vodstvenih, bil je tiskovni predstavnik v prvi Janševi vladi (O »cikličnem« argumentu svobode medijev: Janševa manipulacija, Sme Hajdinjak zaupati Sovi?), ko se je večkrat proslavil z aroganco in cinizmom do novinarjev, že pred tem je deloval v kabinetu Andreja Bajuka in leta 2002 odšel na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Tokrat je volčje kvote pozdravil predsednik nadzornega sveta Darsa Pavle Hevka in celo polaskal nastavljencu: »Gospod Hajdinjak se je predstavil komisiji za kadre. Soglasno smo sprejeli sklep, da izpolnjuje vse kriterije, ima vse kompetence in bo dober predsednik Darsa.« Morda je v svojo prognozo pozabil dodati kaj takšnega: ker je dober podpredsednik stranke, vključene v delitev kvot, bo tudi dober predsednik pri nas.

Hajdinjakova hipokrizija

Vesna Zadravec je v Dnevniku RTV Slovenija z redko videno neposrednostjo za javni servis spomnila na Hajdinjakov komentar za MMC, star le slabi dve leti, v katerem se je zgražal ob vmešavanju politike v podjetja:

Slovenija je država z nadpovprečnim deležem državnega lastništva v podjetjih. Država mora izvajati svoje naloge, med katere pa zagotovo ne spada izvajanje podjetniške dejavnosti. Problem tovrstnega lastništva je, da se politika preveč vmešava v delovanje podjetij in bank, nastavlja svoje kadre.

Kajpak je novinarka želela opozoriti na neverjetno hipokrizijo oblasti, ki na glas svari pred politično kontrolo in vpletanjem, potem pa z največjo brezobzirnostjo počne prav tisto, pred čimer svari. In kakor da huronskega licemerja novega šefa Darsa ni dovolj, je tudi stranka, ki je podpredseduje in stavi na deset božjih zapovedi, nonšalantno in brez slehernega sramu v istem prispevku imenovanje komentirala s sprenevedanjem podobno bibličnih razsežnosti:

Imenovanje uprave ni in ne sme biti stvar politike, saj je za to pristojen izključno nadzorni svet. Prepričani pa so tudi, da članstvo v Novi Sloveniji Hajdinjaka ne bo oviralo pri njegovem delu.

Se pravi: imenovanje njihovega podpredsednika stranke na čelo Darsa po načelu volčjih kvot ni stvar politike, to je naloga nadzornega sveta! Jasno, kajti ta je seveda povsem neodvisen organ in se je tokrat čez noč po strahovitem naključju zagledal prav v njihovega podpredsednika kot imenitnega menedžerja, zaradi katerega mora nujno odpustiti dosedanjo upravo. Zato v Novi Sloveniji tej imenitni rešitvi pač nikakor ne mislijo oporekati.

Še več, drznejo si pomoralizirati, najbrž spet ob prebiranju biblije, da članstvo v stranki in morda za nameček celo nadaljnje podpredsedovanje ne bo nobena ovira! Po tej izjavi verjetno naslednjih trideset let Toninova Nova Slovenija res nima niti najmanjše pravice, da bi poskušala modrovati o vmešavanju politike v gospodarstvo. Svojo verodostojnost je pač do konca zakockala.

Čas deljenja piškotov

Sicer pa je te dni vlada svoje piškotke (priljubljeni Janšev izraz: Kdo so piškotki) delila tudi drugim zaslužnim, ki so se doslej hvalili, da zanjo delujejo »pro bono«. V prispevku Vesne Zadravec je uporabljen izraz »nagrada«, srečni dobitniki pa so Matej Lahovnik, novi nadzornik v Krki skozi predlog SDH, ter Ivan Simič in Božo Emeršič kot nova nadzornika SDH.

Podobno kot novopečeni šef Darsa je tudi Lahovnik dokazal strahovito mero hipokrizije. Še pred svojo politično spreobrnitvijo je namreč Janeza Janšo slikal kot nevarnega inkvizicijskega hudiča (Nekoč inkvizicijska vojna), o njegovem nastavljanju svojih ljudi v nadzorne svete in vojaškem konceptu, ki mu zdaj očitno osebno nadvse prija, pa je pred leti povedal:

Saj prav to je zanimivo. Janša pravi, da mora na ustrezna mesta v nadzorne svete in uprave najprej nastaviti svoje ljudi, da bi potem lahko sledila druga faza. S tem je povedal dvoje: da je zanj zasedanje položajev v gospodarstvu kot neke vrste vojaški koncept, kjer najprej zasedeš teritorij, pozneje pa se z njega umakneš, ko sam oceniš, da je to pravilno, in drugič, to govori o tem, kar še bolj zbuja skrb, da bo privatizacijo izvedel šele takrat, ko bo v nadzorne svete in uprave imenoval politično kompatibilne ljudi.