::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Kdo so piškotki

Luka Lisjak Gabrijelčič je na spletni strani Planeta SIOL, kjer lahko vedno znova preverimo, kdo so trenutno najpomembnejši desno-navdahnjeni, neoliberalni ali celo desničarski kolumnisti, nepričakovano kritično seciral ravnanje stranke SDS.

Lisjak Janša SDS SIOL

Tovrstnih analiz je malo, ko imamo opraviti z mediji, ki so pretežno »pravilno« ideološko profilirani, opazna pa je tudi njihova rast v premem sorazmerju glede na dolžino zaporniškega statusa vodje stranke.  Nezanemarljiv dodatni moment je manifestirana samokritičnost, kajti res se zdi, da Lisjak Gabrijelčič ne bo tako kmalu znova kandidiral za poslanca na listi SDS; človek dobi tudi občutek, da ni več posebej vneti aktivist te stranke (pred leti je bil predsednik odbora Nove gorice pri njenem podmladku).

Luka Lisjak SDM

Seveda so nam takšno malenkost o strankarskih preferencah zamolčali vsi po vrsti, pisec, uredniki in na koncu celo Janša. Z vidika vsebine in argumentacijske teže res ni pomembna, iz spodaj navedene perspektive pač. Z avtorjem se v vsaj polovici sploh ne strinjam, v marsičem ima prav, a bolj me je zanimala recepcija njegovega pisanja.

Ni bilo težko uganiti, da bom, če kot zapriseženi netviteraš priložnostno pokukam med čivke Janeza Janše, naletel na diskreditacijski obračun s piscem. Pravilo je zlato, že dolgo znano: kdor kritizira nas, jih bo dobil. Če je zapovrh še naš, jih bo dobil dvojno. Logika občutenja izdajstva še intenzivira čustvo.

In tudi če bi kdo vsaj približno ne poznal psihograma predsednika SDS, lahko mimogrede tudi kar dobro napove ogorčenost, ki jo bo plenil verjetni odpadnik (ni jasno, ali kolumnist še vztraja v stranki). In res sta proti Lisjaku Gabrijelčiču (LLG) naravnost iz Doba poletela kar dva tvita.

Luka Lisjak Janša piškotek

Pred časom sem slovar domačih politično-novinarskih šeg obogatil z novim geslom, ki se je prebilo v ospredje kot trenutno modni diskreditator. Kdo ali kaj je piškotek? Takole:

Ljubkovalni izraz za Pavlov refleks pri novinarjih in nagrado, ki jo prejme novinar za politično angažirano pisanje, npr. »Tanja Gobec si je danes močno zaslužila piškotek«.

Izraz po vsem sodeč stavi, na kar sem že opozoril, na humorni učinek, ki ga bo zasmehovanje povzročilo pri bralcu oziroma naslovniku: piškotek je tako rekoč označba za ponižnega novinarja in publicista,ki svoje delo opravlja po naročilu. In tu največkrat sledi konspiratološki dodatek o »znanih naročnikih« v podobi mnogoterih »stricev iz ozadja«.

Da bi nek diskreditator bil uspešen, ga mora neka ideološko ali politično homogena skupina najprej sproducirati, potem pa še spraviti v obtok in življenje. Postati mora del javnega žargona. Številnim diskreditatorjem je to uspelo do te mere, da jih je nato posvojila tudi levica in mainstream mediji: prav strici in tete iz ozadja so lep ilustrativen primer. Celo takšen, kjer se je celo začetna diskreditacijska namera povsem zabrisala in prestavila v sfero običajne, tako rekoč nevtralne govorice. Nekateri začnejo svoje življenje le na tviterju, hashtagih in političnih glasilih ter tam tudi ostanejo. Kako bo s piškotki?

Janša Roglič piškotek

%d bloggers like this: