::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Ostati normalen, želeti si uspeh

“Anglija ima kakovostne igralce, od Dannyja Welbecka, do Raheema Sterlinga, do Wayna Rooneyja. Sam sem v tem tednu ostal normalen. V zadnjem času sem namreč prebral marsikaj. Da gremo v London, ne vem kaj delat. Vem, s kom igramo, kaj nas čaka. Povedal sem že, da lahko ‘fašeš’, lahko pa je tudi drugače. Tudi v to slednje verjamem. Smo majhna Slovenija, igramo proti svetovni velesili in želim si uspeh.”

Ne more biti dvoma, da uporablja nogometni selektor Srečko Katanec enega najbolj enostavnih, ljudskih trenutno, malodane ulični jezik, če ima tak opis še kakšno enoznačno referenco. Stavčne konstrukcije so preproste, besednjak izrazito zožen, skromen in informacijsko dolgočasen, opisi izpraznjeni kontekstov, podobno je z miselnimi izpeljavami, ki večkrat mejijo na tavtologijo in izrekanje truizmov.

Stavki tipa »Če bo Kevin lahko igral, bo igral, če pa ne bo stoodstoten, pa ne bo« že skorajda spominjajo na avtistično tavtologijo tipa »Če bo lahko igral, bo igral, če ne bo, pa ne bo«, pri čemer sploh niso točni: ekstenzija tistega »lahko« je bistveno širša od stoodstotne pripravljenosti  (igralec lahko igra, tudi če ni stoodstotno pripravljen) in so, vzeto dobesedno, semantično nenatančna.

Katanec normalnost 24ur

Psihološki imperativ »ostati normalen« je nekaj, kar je treba v navedenem kontekstualnem okvirju razumeti globinsko, tako rekoč kot izraz Katančevega zaprtja procesa nenehnega dvoma vase, preoblikovane v željo po normalnosti. Kot da bi se dogajal v sferi osebne psihološke ambicije. »Sam sem v tem tednu ostal normalen« nam signalizira nekaj, česar izjavljalec najbrž ni želel povedati dobesedno, a funkcionira ravno na način, ki nam sporoča nekaj več od zgolj tega, da je ostal trezen in realen v pričakovanjih glede razpleta.

Da lahko na Wembleyu fašeš, lahko pa tudi ne fašeš, je spet en tak gostilniški truizem nekoga, ki si v prvi osebi želi uspeh, ker je ostal normalen. Kaj pa če je včasih psihološka funkcija truizmov prav v funkciji samoprepričevanja in prepričevanja drugih, da ostajamo normalni?

Information

This entry was posted on 16/11/2014 by in aktualno, argumentacija, mediji, nepreslišano, tavtologija and tagged , , , , .
%d bloggers like this: