::: Quis custodiet ipsos custodes? :::
Zdaj le še kmetijska ministrica, ki se ji je od oblasti očitno povsem zvrtelo v glavi, oklepajoča se vseh stolčkov, po predsedniškem v svoji stranki še ministrskega, bo v almanahih slovenske politike ostala večno zabeležena po dveh neslavnih dosežkih: najprej po tem, da se je rekordno dolgo in do zadnjega otepala slehernega prevzema politične odgovornosti... Continue Reading →
Če prav razumem, predsednik največje opozicijske stranke v svojih retvitih že podpira streljanje svojih političnih nasprotnikov. Kako je že dejal? Najprej diskreditacija, potem likvidacija. Sovraštvo in sovražni govor dobivata svoja temačna, žal pričakovana nadaljevanja. Vse to nam je prepričljivo pojasnil njegov minister dr. Žiga Turk, ko je, kakšna ironija, sredi druženja s Socialnimi demokrati poznavalsko... Continue Reading →
Pred desetimi in več leti je v Sloveniji nastala peticija z naslovom »Sovražni govor se širi po državi - iz državnega zbora«, s katero je več kot 350 posameznikov iz akademskih, kulturnih, medijskih in drugih krogov obsodilo točno to, kar je zapisano v naslovu. Ja, bil je to čas pregledovanja mednožij poslank in Jelinčičevih pozivov... Continue Reading →
Po tistem, ko je odgovorni urednik Mladine v zadnjem uvodniku napisal kolumno, s katero vso ihto sovraštva do beguncev, mainstreamovsko mentalno formo velikega dela slovenstva ta čas obrne na glavo, po tistem torej, ko je beguncem izrekel dobrodošlico s stavkom »Dovolj torej teh razprav, v katerih smo danes. Ne moremo ustaviti sveta. Dobrodošli, novi sodržavljani«,... Continue Reading →
Za Janeza Janšo je novinarska peticija proti njemu s 571 podpisi še vedno travmatična rana. Nič čudnega, če v nizu diskreditacij za F571 (glej slovar), kot ga poimenuje, naniza celo vrsto diskreditacijskih epitetov, kolikor jih je pač mogoče skrčiti v nesramno omejujočih 140 znakov tvita: mehkovretenčarji, razširjevalci laži, vzpodbujevalci sovraštva, zagovorniki zločina. Kako impresiven bi... Continue Reading →
Ustanovitev Iniciative za svobodo govora (www.svobodagovora.si) lahko štejemo za še en dosežek v politizaciji slovenskih institucij, ki bi želele ali morale skrbeti za splošne demokratične vrednote v družbi, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic. Prepoznaven je tudi preprost »reakcijski vzorec« nastanka te vrste pobud in institucij, ki je... Continue Reading →
Janez Janša je glede na včerajšnjo takoimenovanizacijo novinarskega dela Erika Valenčiča s fotonamigi na njegovo domnevno simpatijo do islamističnega fundamentalizma storil še korak dlje: svetovno javnost kar v angleščini tako rekoč v obliki tiralice in v vednost zanimivim naslovnikom opozarja, da je slovenski novinar potencialni terorist, ki ga je treba preganjati: Povedano drugače: z osnovnimi... Continue Reading →
Charlie Hebdo se po terorističnem napadu koplje v denarju Nenavaden insinuacijski prijem v izbiri fraze pri Slovenski tiskovni agenciji - kopati se v denarju nesporno učinkuje kot diskreditator v trenutku, ko bi pričakovali nekaj več pietete. Pravzaprav ravno zaradi nje kontrast postane še večji in izbira besed še bolj nedostojna.
Luka Lisjak Gabrijelčič je na spletni strani Planeta SIOL, kjer lahko vedno znova preverimo, kdo so trenutno najpomembnejši desno-navdahnjeni, neoliberalni ali celo desničarski kolumnisti, nepričakovano kritično seciral ravnanje stranke SDS. Tovrstnih analiz je malo, ko imamo opraviti z mediji, ki so pretežno »pravilno« ideološko profilirani, opazna pa je tudi njihova rast v premem sorazmerju glede... Continue Reading →
Boris Vezjak: Preiskovalne novinarje bomo imeli v Sloveniji, ko ne bo sprivatiziranih medijev. Filozof Boris Vezjak na Valu 202 o državnem lastništvu medijev kot pogoju za profesionalnost. 9. oktober 2014. Citat na strani Portala Plus naredi korak več in mi pripiše zavzemanje za ekskluzivo državnega lastništva medijev. A izpeljati se da še bolje. Je moja... Continue Reading →
Slovenski politični in javni diskurz je pregnetla nova označevalska igračka za ljudstvo. »Star obraz« in »nov obraz« sta nova diskurzivna pridobitev, skorajda hit sezone v času kontinuiranih kar trojnih volitev: vselej nastopata kot končna politična dihotomija, kot usoden razcep, kot preteča nevarnost. Ne mine dan, ko o njih ne bi govorili, jih iskali, preštevali in... Continue Reading →
Današnji sobotni dan ni le velik dogodek za socialni boj sindikatov, zgoščen v okoli 30.000 glavi protest na Kongresnem trgu. No, številke variirajo, a niso tako pomembne. Pomembnejši in povednejši se mi zdi naslednji kontrast: na eni strani zahteve sindikalistov, študentov, upokojencev, delavcev in drugih, njihova manifestacija demonstracije proti varčevalnim ukrepom in ukinjanju socialne države,... Continue Reading →