Hojs o neonacističnih biserih in »svinjskem« ljudstvu

Notranji minister Aleš Hojs je ukrepanje zoper neonacistične rumene jopiče na Prešernovem trgu, kjer je prišlo do prerivanja z miroljubnimi protestniki, pospremil z javno napovedjo na tviterju, da bo o intervenciji policija pripravila poročilo. Upajmo, da na koncu policisti ne bodo kaznovani. K temu je dodal še nekakšne smernice za prihodnje ravnanje neonacističnih podpornikov vlade, saj jim je očetovsko ponudil nasvet:

@policija_si bo pripravila poročilo vezano na ukrepanje zoper rumene jopiče. So pa po moji oceni, le ti, brez potrebe prišli na Prešernov trg, saj bi lahko kulturno proslavljali na Trgu Republike. Ne meči biserov med svinje, pravi Sveto pismo in lahko bi sledili tej modrosti.

Svastike in biseri

Ministrova analogija je šokantna. Močno se sicer ujame s krščansko prisvojitvijo proslave v tandemu Janša-Orbán, o kateri sem pisal, poskuša biti celo biblična in se dičiti z božjo pomočjo, podobno kot je že Janša uporabil parafrazo v svojem govoru, ko je navajal sloviti stavek »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog«. Toda semantično nabite Hojsove primere res ni mogoče razumeti drugače, v svoji veliki božji modrosti minister neonaciste razume kot bisere, ki se po nepotrebnem žrtvujejo med svinjami.

Težko bi našli bolj povedno ilustracijo danega političnega trenutka, iskreno razpoloženi Hojs nas je nehote opremil s ključno dihotomijo, povezano z razumevanjem te oblasti, ki je med »ideološko kvintesenco Janševe vlade«, neonacističnimi rumenijo jopiči kot najbolj dragocenimi biseri v kroni Janševe vlade, ter protestniško rajo, zreducirano na nič manj kot svinje, za katere se neonacisti po nepotrebnem razdajajo. Dokaj podobno mnenje sta včeraj o »svinjski« raji izrazila tudi predsednik vlade Janez Janša in njegov nekdanji minister Žiga Turk, ki je zapisal, da je žvižganje v daljavi v času sicer strogo ograjenega prostora Trga republike bilo izraz »drhali«, »ulice«:

Tistim, ko so včeraj zvečer žvižgali in trobili med pregledom častne čete slovenske vojske, med intoniranjem slovenske himne, med molitvijo za domovino in med minuto molka za padle v boju za Slovenijo, se lahko reče drhal, ulica … To ni žalitev, to je opis.

Državljani kot drhal

Če kaj, potem smo ob 30. obletnici samostojne države dočakali izjemno jasno in enoznačno poimenovanje: za avtokratsko oblast je ljudstvo na ulici »svinjsko«, zato so se od njega tudi dobesedno distancirali; državljani so drhal, ki jo je potrebno ustavljati. In obratno, v prostor znotraj ograje je potrebno povabiti domoljubne neonaciste. Več o političnem profilu te oblasti najbrž ne rabimo vedeti.

Na tej točki se je morda zgodil velik organizacijski in protokolarni kiks. Kajti Hojsov predlog, da bi neonacisti »kulturno proslavljali na Trgu Republike«, skrajno ograjenem in zastraženem prostoru, ki jo izrinil ljudstvo iz trga, lahko pomeni zgolj, da bi morali prejeti VIP povabilo znotraj ograje. Kar bi v praksi pomenilo, da bi jih morali posesti ob vrh slovenske oblasti in goste, kot so bili Viktor Orban, Sebastian Kurz, Andrej Plenković, Luigi Di Maio in Augusto Santos Silva, morda pa tudi povabiti na oder. Po Hojsu biseri spadajo k biserom.

Ampak to je bila očitno zamujena priložnost, ki jo minister lahko le obžaluje. V tem mu lahko zgolj pritrdimo: če je topologija ograjenega Trga republike reprezentirala ultimativno ločenost oblasti od ljudstva, potem so rumeni biseri kot ideološka kvintesenca Janševe vlade po krivici ostali zunaj in se celo ponižano znašli v policijskih maricah.

Ne dvomim pa, da bo oblast v prihodnje bolje poskrbela, da se takšnih biserov ne meče svinjam.

Več:

Državna proslava hipokrizije: spet smo najboljši, sploh v zavezništvu z Orbánom