Kmetijska ministrica v strahu pred likvidacijo

Zdaj le še kmetijska ministrica, ki se ji je od oblasti očitno povsem zvrtelo v glavi, oklepajoča se vseh stolčkov, po predsedniškem v svoji stranki še ministrskega, bo v almanahih slovenske politike ostala večno zabeležena po dveh neslavnih dosežkih: najprej po tem, da se je rekordno dolgo in do zadnjega otepala slehernega prevzema politične odgovornosti za neintegritetna dejanja, ki jih politikom javnost pač ne odpušča, v drugi fazi pa še popolne izgube stika z realnostjo v situaciji, ki je zanjo povsem izgubljena in kjer bi ji vsaj častni umik olajšal končno bolečino poraza.

Radikalizirana retorika

Ko je v zanjo povsem brezupnem položaju po nenehnih prepričevanjih popustila vsaj glede vodenja stranke, ne da bi opazila, da njeno vztrajanje na položaju nepovratno proizvaja in celo pospešuje natanko tisti učinek, ki si ga ne želi, se trenutno, kakor da se ni ničesar naučila iz prve lekcije, krčevito oklepa še enako neobranljivega ministrskega stolčka. Po tistem, ko so se poslanci Desusa naslovili na premierja Janeza Janšo s predlogom razrešitve in ponudbo, da na to mesto nastavi tamkajšnjega državnega sekretarja Jožeta Podgorška, je Aleksandra Pivec storila še en korak, na katerega velja še zlasti opozoriti. Svojo komunikacijo in retoriko je radikalizirala natančno na način, ki na las spominja na njenega skoraj edinega preostalega zaveznika, predsednika vlade. Že iz spodnjega citata vidimo, da je postopke znotraj svoje stranke nezadovoljno komentirala v dobro znanem žargonu neke druge stranke, le njeno ime in kontekste moramo zamenjati:

»Popolnoma mimo vseh političnih in demokratičnih standardov, bistveno huje kot v Belorusiji, gre za tipičen primer zlorabe stranke DeSUS s strani posameznikov. Posameznikov, ki so dali osebam iz ozadja obljubo, da bodo rušili vlado preko Aleksandre Pivec. Pri tem uporabljajo znane metode, najprej diskreditacija, nato likvidacija.«

Oziroma v še eni inačici: »Aktivnosti, ki se vršijo, so pričakovano nadaljevanja popolne diskreditacije in likvidacije mene z vseh funkcij in javnega političnega prostora in tudi tokrat popolnoma mimo vseh političnih in demokratičnih standardov.«

Zimzelena melodija

Izjava je impozantna, ker ob značilnih elementih konspiracizma, sugestiji zarot in ozadij, nato hipertrofiranega slikanja sebe kot žrtve z omembo totalitarnih režimov, neposredno vpeljuje značilno in že zimzeleno izrazje: omenja obstoj »znane metode«, imenovane »najprej diskreditacija, nato likvidacija«.

Res je, konspirativni slogan več kot dobro poznamo, famozni krvoločni »Najprej diskreditacija, nato likvidacija!« naj bi 23. februarja 1994 izrekel Milan Kučan, Janšev krožek pa to frazo ponavlja že celih 26 let ad nauseam, da bi se prijela. In se je. Težava je v tem, da tega bivši predsednik republike nikoli ni izrekel s pripisano mu intenco, o čemer podrobno pišem v besedilu z naslovom Jezikovne likvidacije in primer JJ. Ampak saj ni pomembno, kaj je res, da se bo le neresnica ugnezdila in začela učinkovati!

Pomembno je torej spoznati, da je Pivčeva prešla v politično fazo uporabe priročnih, četudi zlizanih propagandnih fraz neke druge stranke, kar najbrž kaže na to, da je povsem posvojila njeno retoriko in morda tudi na njeno namero, da se ji približa še na kakšne druge načine. Če pomislimo, da je ministrica in detronizirana predsednica po svoji nespametni izbiri v totalni vojni z lastnim članstvom in poslanci, ideja iskanja zatočišča in morda tudi signaliziranja drugi, da že zna razmišljati v njenih jezikovnih in propagandnih okvirjih, ni niti posebej nenavadna. Na pripadnost kaže tudi njeno stališče, da je »vsak dan znova deležna pritiskov in sistemskega političnega obračunavanja«, kajti po njenem se ji vse to dogaja, »da se mene odstrani in zruši vlado«. Kot vidimo, v premierju neposredno išče zaveznika.

Verjetno bo zmagala na kongresu

Ob tolikšni dozi utečenih konspiracizmov zato tudi ni bilo posebno presenečenje, da je ministrica, verjetno na nekakšnem maščevalnem pohodu, čisto mimogrede in povsem nespodobno razpustila lastno službo za odnose z javnostmi in za promocijo. Tam zaposleni so šokirani na oglasni tabli svojega ministrstva ugotovili, da je njihov oddelek ukinjen in da so razporejeni na druga mesta na istem resorju. Po svoje logično nadaljevanje: kdor uporablja opisano komunikacijo, piarovcev ne potrebuje, povsem mu zadošča kratek priročnik alt-right političnega nastopanja.

Najbrž v njem piše tudi tisto, kar je potem uspela Pivčeva izustiti predvčerajšnjim in v grafiki poudarili v večernih Odmevih: da so poskusi »moje popolne politične in medijske diskreditacije, ki prihaja z razrešitvijo s funkcije ministrice« v končni fazi in »žalosten dan za slovensko demokracijo«, da se dogaja »zloraba stranke DeSUS s strani posameznikov, ki se niso želeli sprijazniti z mojo zmago na kongresu in zaradi tega tudi sedaj izvajajo vse skrbno načrtovane poteze, da bi preprečili mojo vnovično kandidaturo«. In nato še, zelo trumpovsko, da »obstaja velika verjetnost za njeno ponovno zmago na kongresu«.

Sploh si ne upamo pomisliti, kdo bo kriv, če na njem ne bo zmagala, kot je suvereno napovedala. Če si izgubil stik z realnostjo, ti ostane le še zavetje prozorne puhlice, morda iluzije, da se giblješ iz vsakodnevnega poraza v poraz po poti, kjer te na koncu čaka sladka zmaga.

Več:

Prlečka, ki ne želi odstopiti: za njo potop, ampak takoj zatem že sredinska stranka

Ministričin odstop ali močvirje: stara dilema domače politične kulture

Ministrica, ki ne bi odstopila, ampak morda znova kandidirala

Ministričina zasebna zadeva