Ministričin odstop ali močvirje: stara dilema domače politične kulture

Aleksandra Pivec zelo hitro postaja simbol vsega, kar je v naši državi narobe v politični kulturi ravnanja politikov, ki je očitno več kot na psu: ko so politiki ujeti v korupcijski aferi, tokrat v konfliktu interesa v osebno korist sebe in svojih družinskih članov, saj jim domača podjetja ali občine plačujejo račune, se za svoja ravnanja ne želijo pokesati, še manj odstopiti. Raje prefinjeno dokazujejo, da je vse v najlepšem redu. Za nameček jih pri tem še zaščiti predsednik vlade in pohvali, dobesedno! Češ, nadaljujte s svojo promocijo, le tako naprej!

Tokrat je bila ministrica ulovljena v vsaj dveh primerih tovrstnega neetičnega početja (občina Izola, Vinakras), ampak kakor da to ni dovolj, se je namesto za nastop pred kamerami raje odločila za ležeren dopust. In ko smo po medijskih razkritjih pričakovali ustrezna prepričljiva pojasnila mešanja zasebnega in službenega življenja na tuj račun, kjer se v policijskih vozilih prevažajo celo njeni otroci, menda zaradi ustreznega varovanja, se je umaknila pred javnostjo in poskušala počakati, da medijska nevihta mine, računajoč na poletni čas domnevnih kislih kumaric. Pri tem se je, vse na to kaže, v presoji uštela.

Račun plačala šele po medijskem razkritju

Od včeraj naprej vemo, da ministrica Pivec ni zgolj pozabila na pojasnila in še bolj na kesanje, raje je v zadnjem pismu dogajanje pripisala zaroti politične konkurence in zdaj v postprodukciji te tragikomične sage o primanjkljaju politične kulture doživela, da bo še dodatno razgaljena sredi manipulacij in s tem laži. Zakaj?

Po včerajšnjem razkritju Anžeta Božiča na POP TV je postalo jasno, da so Pivčevi 25. in 26. junija leto na povabilo družbe Vinakras uživali na Krasu, vendar je ministrica prenočitev plačala sama šele mesec dni kasneje, in sicer ne zgolj po prvem poizvedovanju novinarjev in razkritju novinarke Tatjane Pihlar v Dnevniku, temveč šele po prvem javnem zapisu o tem. Utemeljeno lahko domnevamo, da zaradi samega razkritja in da izvedbe plačila sicer ne bi bilo. S tem je postavljena pod vprašaj njena naslednja ugotovitev, stara nekaj dni:

»Sem pa takoj povedala, da sem nočitev na Krasu plačala sama. Zasebnih računov pa ne bom kazala medijem, ampak tistim institucijam, ki so za to zadolžene.«

Kot ministrica je zlorabila svoj položaj

Ministrica je morda res plačala račun, ampak šele po medijskem razkritju, zato lahko upravičeno domnevamo, da prav zaradi njega. To je dobra novica za novinarstvo v Sloveniji, a še vedno slaba za politično kulturo in direktorja podjetja Vinakras, ki se zdaj sklicuje, da so račun šele mesec kasneje prefakturirali zaradi zasedenosti računovodkinje.

Preostanek njenega varanja sem že opisal v zapisih Čas za ministričino slovo, čas za njeno družino in Ministrica na dopustu: dva pivca in en račun. Če ponovim: zaradi mešanja družinskega in poklicnega, kjer celo sama priznava, da je do njega prišlo, se ne more sicer zvito sklicevati na dve vrsti računov, še zlasti ne po razkritju, da jih sprva sploh ni plačala sama ali da so na njih bili prvotno pribeleženi člani njene družine.

Zgodbi okoli prenočitve v hotelu Marina, kjer so kasneje popravljali račune na zahtevo občine Izola in župana iz vrst njene stranke, in obisk s snemanjem videospota v podjetju Vinakras, sta povsem dovolj za upravičeno sklepanje javnosti, da Aleksandra Pivec zlorablja svoj položaj ministrice in podpredsednice vlade s tem, ko ravna v nasprotju z Etičnim kodeksom. Ob tem nas ne more prepričati niti tedaj, ko zaigra na karto usmiljenja (ad misericordiam), češ da je čez teden kot ministrica odtrgana od svoje družine in je njeno mešanje zasebnega in službenega nekakšna nuja, v katero se pač mora zateči – njeno druženje z otroki, do katerega ima več kot vso pravico, pač ni relevantno za neplačevanje računov in druga njena neintegritetna ravnanja.

Sedanje afere kot pričakovana posledica

S tem ko ne priznava svojih spornih ravnanj, posledično ne želi sprejeti politične odgovornosti, kar kaže na porazno politično kulturo pri nas. Res je sicer, da po njenem »ideološkem« izdajstvu v načelih stranke DeSUS zaradi vstopa v Janševo koalicijo marsikdo ni imel visokih pričakovanj do nje, drži tudi, da so vse začetne prazne floskule o delu v korist in dobro Slovenije marsikomu že po sebi zvenele sumljivo in so po enaki nujnosti vodile do indicev o zasebnih privilegijih, ampak ko vse seštejemo, so sedanje afere videti kot logična posledica zasejanih semen in obenem ponujajo nekam pričakovano ogledalo naše politične arene.

Če bi po kakšnem naključju ministrica uspela vse to preživeti brez odstopa, potem smo kot družba pač zabredli v nepredstavljivo močvirje – najbrž ravno tisto, ki ga želi predsednik vlade izsušiti.