»Vprašanj, vezanih na zasebne zadeve ministrice, gospa Pivec ne komentira,« so nam iz njenega kabineta odgovorili na vprašanje, v kakšnih odnosih je s Prebilom. Prav Prebil in njegov rastoči vpliv v stranki je bil eden večjih kamnov spotike med Pivčevo in Tomažem Gantarjem. Njena današnja poteza je tako jasno sporočilo Gantarju, da se Prebilu ne namerava odreči.
Ministrica in njena zasebnost? Primož Cirman in Vesna Vuković sta na portalu Necenzurirano neposredno zastavila ključno vprašanje, kjer se zdi ministričino pojasnilo izjemno nespretno in tudi neprepričljivo.
Namreč ni dvoma, da ima ministrica pravico do svoje zasebnosti, tudi glede Andreja Prebila, javna stvar pa je, če je zaradi zasebnega statusa postal njen posebni varovanec, forsiran na vse možne javne funkcije in vse to celo za ceno hudih znotrajstrankarskih konfliktov.
Čeprav o njenem zasebnem življenju ne vemo ničesar in nas tudi ne rabi zanimati, pa se zdi, da je Aleksandra Pivec po nerodnosti le povedala preveč: zasebno je nasprotje javnega, tako kot je osebno nasprotje družbenega. Če na vprašanja po forsiranju človeka iz svoje zasebne sfere (»zasebna zadeva ministrice«) odgovarja s sklicevanjem nanjo, tega nima pravice početi v primeru, ko gre za opravljanje javnih funkcij po tej liniji vpletenih oseb.
Predstavljajmo si za hip, da bi nek politik na javne funkcije potiskal svojega partnerja. Zaskrbljenost širše javnosti in tudi organov, ki bdijo nad preprečevanjem korupcije, bi bila več kot upravičena.
Tovrstne zasebnosti v politiki ni in ne komentirati je ni mogoče. Pravica iz naslova javnega interesa mora nedvomno zmagati nad pravico do posameznika in tega, kar počne v privatnosti svojega življenja.