::: Quis custodiet ipsos custodes? :::
Če bi želeli ugotoviti, kdaj demokracija zares začne izginjati, bi bilo verjetno napačno čakati na trenutek, ko oblast avtoritarno poseže po njenih institucijah. Takrat je proces že razmeroma daleč, toda v ravno takšno past smo se nekateri, glede na izkušnje tretjega Janševega mandata, tudi ujeli pri čakanju: na dolgotrajen pritisk na medije, pravosodje, državne podsisteme... Continue Reading →
V minulih tednih skoraj ni bilo dneva, da kakšen minister ne bi stopil pred kamere in oznanil, da je na svojem resorju odkril strašen primanjkljaj, negospodarno ravnanje, katastrofalno finančno stanje in luknjo, ki nujno terja zategovanje pasu«. Zdravstvo, kultura, šolstvo, infrastruktura in kmetijstvo je le nekaj zgledov. Vzorec je bil tako intenziven in ponavljan z... Continue Reading →
Primer Zorana Stevanovića, ki je po svojem vulgarnem zapisu o »pocestniškem« vedenju nekaterih poslank Gibanja Svoboda postal predmet zgražanja in zaradi katerega so se nekatere poslanke odločile za tožbo, zagotovo presega raven običajnega političnega disputa. Za naše množične medije je že kar običajno, da niso sposobni opaziti, kako Stevanović ni bil le žaljiv, ampak se... Continue Reading →
Mučna povolilna koalicijska usklajevanja z vsemi figami v žepu vred povečujejo politično negotovost v državi. Na koncu so pripeljala do nepričakovane izjave Roberta Goloba, da potrebujemo vlado narodne enotnosti. Mar res? To seveda nujno pomeni sodelovanje z Janezom Janšo v koaliciji; brez njega takšne vlade ne bo. Izjavo je že izkoristil šef opozicije in se... Continue Reading →
Intervju z Anžetom Logarjem za POP TV nam po zaslugi vztrajnosti novinark razkriva zelo značilno prvino njegove politične retorike, ki mu jo hkrati vsi zamerijo, a mu očitno ne škoduje posebej – izmikanje. Še več, tokrat si je privoščil neznosno ponavljajoče se izmikanje, torej izmikanje skozi ponavljanje istih fraz. Odnos, ki ga je s tem... Continue Reading →
Mediji in javnost imajo novo kost za glodanje, katere dramatičnost raste vsak dan. Kako tudi ne bi, saj se približujejo volitve in, kot sem že nakazal, je pravi jeziček na tehtnici prihodnje usode slovenske demokracije v rokah Anžeta Logarja. Pod Janezom Janšo kot zmagovalcem nas nesporno čaka napad na družbene podsisteme in pravno državo; o... Continue Reading →
Ko je na Titovem trgu v Velenju nekdo obglavil šestmetrski spomenik Josipa Broza Tita, se je k besedi priglasila politična desnica. Dogodek poskuša ideološko preokviriti. Če je policija storilca prijela, dejanje pa obravnava kot poškodovanje kulturne dediščine, ga želijo v okolju Janeza Janše slaviti. Pravijo, da gre za »pogumno« dejanje posameznika in celo, da mora... Continue Reading →
Jesen pred pomladjo z državnozborskimi volitvami prinaša trenutke, ko se volivci že počasi odločajo, da se bodo odločili: komu zaupati glas čez nekaj mesecev? Morda izbrati med strankami, ki se zaklinjajo, da izpolnjujejo obljube in vam za nameček neskrito podeljujejo še sladke bonbončke, ali pa zaradi razočaranja raje med tistimi, ki obetajo novo politiko z... Continue Reading →
Anže Logar se poskuša profilirati kot kritik projekta orožarskega holdinga. Njegova odločitev se zdi vsebinsko ustrezna in tudi politično smiselna v času pred bližajočimi se volitvami, saj mu seveda ne Robert Golob, ki si je zadal izpeljati več kot jasno ne dovolj transparentno zastavljen projekt brez možnosti ustreznega nadzora, in ne Janez Janša ne oporekata.... Continue Reading →
Premier Robert Golob je v svoji prejšnji karieri počel marsikaj. Pred mnogimi leti je z denarjem državnega podjetja GEN-I ustanovil kar zasebni vrtec za svoje sodelavce, ki je deloval po metodi Montessori. Njegova tedanja žena je postala direktorica. Nosil je ime »Hiša otrok, Sonček d.o.o.« in zanj se je odločil, ker je odkril, da pri... Continue Reading →
Srečen ni eden, srečnih je več. »Kje živi, da se mu je zdelo, da mu bo razmetavanje z novci, kapitalisti in malomeščanskim glamurjem v teh negotovih časih koristilo?« Minil je naphani glamur s premierjeve poroke, ugotavlja novinarka Tanja Lesničar Pučko, in preživela sta jo tudi finančni minister Klemen Boštjančič in Joc Pečečnik, malo pa tudi... Continue Reading →
Čeprav se je Karl Erjavec odločil znova reaktivirati v politiki, v kateri je paktiral že s marsikom in si pridobil status pragmatičnega kameleona, ki hitro posvoji zelo nasprotne ideološke agende, mu v slabem letu ni uspelo prebuditi pozornosti javnosti. Javnomnenjske ankete ga od novembra 2024, ko je ekspresno ustanovil novo stranko Zaupanje, skoraj niso zaznale... Continue Reading →
You must be logged in to post a comment.