Predsednik vlade je ob izjemno potenciranem zanimanju javnosti, za kar je v celoti poskrbel sam, končno le čestital novemu ameriškemu predsedniku. Kot smo lahko domnevali, in tudi sam sem storil podobno, se je zgodilo na dan Bidnove inavguracije. Da mu ni čestital po volitvah, ga je postavilo ob bok Kim Jong Unu in temu so... Continue Reading →
Novoletni paketi s pentljo: cenena retorika zmage
Borut Pahor je včeraj za TV Slovenija pojasnil, da je bilo leto 2020 težko, v 2021 pa bomo zmagali. Ali kakor v vlogi samooklicanega svečenika naroda rad ponavlja: »Vse bo še dobro«. Konci leta so v tem smislu oglušujoči, nenehno nam ponujajo pocukrano politično retoriko zmage. Stari prekaljeni politični mački se trudijo pihati na dušo... Continue Reading →
Asimetrija medijskega prostora: stara oblastniška retorika prevzemov medijev
Se je retorika političnih prevzemov oblasti v petnajstih letih kaj spremenila? Bistveno manj, kot bi pričakovali. Kdor primerja diskurzivne taktike, ki jih je uporabila Janševa vlada med leti 2004 in 2008 za to, da bi legitimirala svoj naskok na medije, predvsem med letoma 2005 in 2007, bo hitro opazil velike podobnosti s sedanjim trenutkom. Seveda... Continue Reading →
Predsedniška formula nekomentiranja: o servilnosti do Janše
Kako ameriške volitve komentira slovenski politični vrh? Že ena partikularna izjava predsednika republike in predsednika državnega zbora, praktično edina, je več kot pomenljiva, učinkuje tako rekoč kot simptom popularnega operativnega modusa servilnosti, izmikanja in bežanja pred politično odgovornostjo, zlahka udomačenega ob upehanem novinarstvu. Ko sta bila Borut Pahor in Igor Zorčič povprašana po komentarju Janševega... Continue Reading →
Retorika ukradenih volitev: Trump ponavlja za Janšo
Zmagovalca ameriških volitev v tem hipu še nimamo, imamo pa staro in zlizano propagandno retoriko o ukradenih volitev. Donald Trump v zadnjih trenutkih letošnjih predsedniških volitev razlaga, da skušajo demokrati ukrasti volitve, napoveduje odhod na vrhovno sodišče, da bi ustavil štetje, Joe Biden pa istočasno poziva k potrpežljivosti in temu, da je potrebno prešteti vsak... Continue Reading →
Kmetijska ministrica v strahu pred likvidacijo
Zdaj le še kmetijska ministrica, ki se ji je od oblasti očitno povsem zvrtelo v glavi, oklepajoča se vseh stolčkov, po predsedniškem v svoji stranki še ministrskega, bo v almanahih slovenske politike ostala večno zabeležena po dveh neslavnih dosežkih: najprej po tem, da se je rekordno dolgo in do zadnjega otepala slehernega prevzema politične odgovornosti... Continue Reading →
Prlečka, ki ne želi odstopiti: za njo potop, ampak takoj zatem že sredinska stranka
Več kot očitno kmetijska ministrica ne želi oditi, nič ji ne pride do živega. Njen primer je dejansko na glavo obrnjeni Hojs: če notranjemu ministru premier ponižujoče odreka avtonomno voljo, da bi smel nepreklicno odstopiti in tega dejanja ne želi sprejeti, Pivčeva nasprotno nikoli ne bi nepreklicno odstopila. Ob prijazni pomoči novinarjev in medijev je... Continue Reading →
Stop RTV močvirju!
»Izsuševanje močvirja« je stalnica v uporabi metafor pri Janezu Janši – gre za retorično rabo, ki jo bomo v slovenskem političnem prostoru odkrili predvsem ali skoraj izključno le pri njem. No, po novem tudi pri rumenih jopičih. Leta 2017 se je predsednik vlade odzval na sodnike in tožilce, ker so se zanimali za 400.000 evrov... Continue Reading →
Predsednik v intervjuju za POP TV: kako nič obsoditi in ostati živ
Kdor pozna Pahorjevo retoriko in njeno trdoživost, po včerajšnjem pogovoru za POP TV z Majo Sodja ni mogel ostati v ničemer presenečen. Značilnosti dolgoletnega sloga je bil deležen v izobilju in javnost že dodobra pozna tovrstne posebnosti njegovega političnega marketinga: odgovori in stališča bodo vsakič izmikajoči, mlačni, prazni, brez vonja in okusa, »nevtralni«. Le kakšno... Continue Reading →
Nove vaje v kjepajevstvu: protestniki, kje pa ste bili takrat?
»Kje pa ste bili takrat?« O »kjepajevstvu«, za domače uho že zlizanem retoričnem triku preusmerjanja pozornosti, sem obširno pisal v prispevku pod naslovom »Kje ste bili takrat?«: kjepajevstvo kot argumentacijska taktika. V njem sem utemeljil nekaj, kar štejem za svojevrstno obliko »kajpajevstva« (ki začenja s podobno preusmeritvijo, nekako »Že res, da X, kaj pa Y... Continue Reading →
Občina vedno bolj (kot) gostilna: o argumentu iz interesa
Novi mariborski župan Saša Arsenovič se v začetku svojega mandata ne more ravno pohvaliti z delovanjem, ki bi upravičevalo pričakovanja vseh razočarancev po dveh debaklih: trpkih izkušnjah s Francom Kanglerjem in Andrejem Fištravcem. Nekatere zadnje epizode dišijo najmanj po tem, da se novinec v politiki obnaša miselno preveč trgovsko, morda pa tudi, in to vedno... Continue Reading →
Protest v skladu z evropskimi normativami in standardami: kanglerizmi, solze in antiintelektualizem
V državi se kmalu obeta protest pod naslovom Rešimo Slovenijo (RS) in njegov iniciator Franc Kangler je za Janševo televizijo energično podal nekaj pojasnil (Nova24TV, 25.09.2019). Kot že vemo, je nekdanji mariborski župan izkoristil koruptivno dogajanje okoli Zorana Jankovića in ga v svojem odmevnem video nagovoru, posnetem v mirujočem parkiranem avtomobilu, vzel za izhodišče svoje... Continue Reading →