Nova orožarska retorika: vlada se skriva za »odpornostjo« in »dvojno rabo«

Anže Logar se poskuša profilirati kot kritik projekta orožarskega holdinga. Njegova odločitev se zdi vsebinsko ustrezna in tudi politično smiselna v času pred bližajočimi se volitvami, saj mu seveda ne Robert Golob, ki si je zadal izpeljati več kot jasno ne dovolj transparentno zastavljen projekt brez možnosti ustreznega nadzora, in ne Janez Janša ne oporekata.

Zgodi se, da ima včasih prav tudi Logar in moramo se vprašati, kaj je narobe z nami, s široko kritično javnostjo, ki pri holdingu očitno okleva na podoben način, kot molčita koalicijski SD in Levica. Prav ima, ko dokazuje, da Dovos v takšni obliki ni potreben. Ni mu uspelo zbrati poslanskih podpisov za izredno sejo DZ o njem in predlaga, da bi lahko podporo obrambni industriji organizirali v okviru obrambnega ministrstva.

Očitek, da se bo o milijardnih poslih odločalo za zaprtimi vrati, morebitni nadzor v okviru parlamentarne kontrole delovanja Slovenskega državnega holdinga (SDH) pa ne bo učinkovito in bo zato možnost zlorabe velika, lahko sprejmemo. V kakšni obliki bi moral biti organiziran, je stvar razprave. Tudi to, da bodo lahko organi Dovosa informacije poljubno označili za poslovno skrivnost, pri tem pa bo vse prepuščeno odločanju štirih ljudi, trenutno zveni prepričljivo.

Agent Črnčec

K temu dodajmo še podatek, da za projektom kot glavni operativec stoji ena oseba, ki ji glede na pretekla ravnanja res ne moremo zaupati; Golobov skriti agent Damir Črnčec, ki so ga iz vladnega kabineta očitno poslali na SDH, že od začetka mandata te vlade v tandemu z Vesno Vuković buri domišljijo javnosti. Zaradi posebne vloge, ki jo igra v skritih ozadjih predsednikovih političnih agend. V pogovoru s Petro Kerčmar v oddaji »24 ur zvečer« je Logar resignirano in cinično zavzdihnil: »Ja, Damir Črnčec bo nadzor.«

Ker je bil dolga leta z njim sopotnik v bližini Janše, kakopak znotraj njim vsem trem skupne stranke SDS, bržkone zelo dobro pozna njegov modus operandi. In res je skoraj groteskno opazovati pojasnila bivšega direktorja Sove in nekoč velikega Janševega zaščitnika, ki ga je Golob plasiral v SDH z jasnim namenom, da izpelje projekt Dovos.

Ko te dni Črnčec pojasnjuje, kako bosta nad holdingom bdela še Računsko sodišče in KPK, zaradi česar lahko menda mirno spimo, očitno niti malo ne trzne z očesom, saj je praktično v istem trenutku proti protikorupcijski komisiji vložil tožbo na upravnem sodišču. Še eno po tožbi SDH, kjer je postal pomočnik predsednika uprave! Morda je takšne agresivne manevre treba razumeti tudi v luči dveh postopkov, ki se vodita proti predsedniku vlade pred komisijo; tudi ni težko opaziti, da je Golobovi vladi veliko do tega, da v janšistični maniri denigrira in sramoti neodvisne institucije nadzora, ko ji to ustreza.

»Naše dete je komaj shodilo«

Sporni Črnčec, nad katerim visi večna enigma, zakaj ga premier neženirano promovira za svojega zaupnika in je pred tem bil najbolj priljubljen Janšev, kasneje pa tudi Šarčev agent, pooseblja tako rekoč simbol enotnosti Janševega janšizma in Golobovega antijanšizma. Zlivanja enega v drugega, njunega prepletanja. O tem sem že pisal: morda ga moramo razumeti kot drugo ime za Janšo v Golobovi glavi.

Tik ob premierju ima veliko besede še en njegov konfident: državni sekretar Vojko Volk. Oseba, ki je po vsem sodeč dolgo preprečevala odločitev, da bi Slovenija priznala Palestino, na kar je sicer danes premier res strahovito ponosen! Razumi, kdo razume hipokrizijo…

Omenjeni sekretar se je ob Logarju znašel v isti oddaji na POP TV in mu na veliko oporekal: »Glejte, tole naše dete še dobro shodilo ni, je pa že deležno očitkov, da bo kriminalec in da bo korumpirano.«

Očitke poslanca, ki je vmes ustanovil stranko Demokrati, je Volk gladko zavrnil, češ da ima »jasnovidske sposobnosti«, Dovos pa bi seveda morali nujno podpreti, ker bo reševal slovensko gospodarstvo: »Čemu vnaprej sesuvati nekaj, kar je fantastičen projekt?«

Sumljiva akviziterska retorika

Po njegovem je edina alternativa mogoča le, če kupujemo orožje in znanje drugje, česar pa nam ni treba, ker imamo svojega. Nadzora nad porabo sredstev bo več kot preveč, da bodo o vsem odločali le štirje ljudje, pa je Volk odločno zanikal: »Saj še sami sebi ne verjamete, da bodo štirje odločali«.

Takšna retorika prepričevanja, da moramo kar zaupati fantastičnim izdelkom, je seveda sumljiva že po sebi. Spomnite se kakšnega akviziterja, ki stoji pred vrati vašega doma in vam poskuša prodati svoj artikel. No, če pobrskamo po osebnem spominu in si vizualiziramo osebe na naših vratih, ki nas na vse kriplje prepričuje, da zamujamo enkratno priložnost, bomo lažje razumeli primerjavo.

Vendarle se sekretar ni zadovoljil zgolj s praznim prepričevanjem, da moramo pač verjeti na besedo, ker je projekt Dovosa strašno fajn, saj ga vodijo zelo fini ljudje. Zmotila ga je celo medijska označba »orožarski holding«. Takšen protest proti omembi orožja je dodatno simptomatičen za trenutno stanje razprave o nujnosti oboroževanja in priprav na vojaški spopad, resda ne zgolj v Sloveniji, ampak kar v celotni Evropi, kjer se orožju več ne reče orožje.

Konzerva v glavo

Golobov sekretar se je zato v studiu začudil: »Govora je o orožarskem holdingu. Zakaj orožarskem? So sateliti, ki jih pošiljamo v vesolje, orožje? Je hrana, ki jo jedo vojaki, orožje? Ja, če ti kdo konzervo vrže v glavo, potem je lahko tudi orožje.«

Propagandistična tendenca, vtkana v politično govorico Golobove vlade, ne bi mogla biti bolj koncizno ubesedena v njegovem opisanem smešenju. Kadarkoli odpre usta, premier in njegov ministrski zbor spregovorita zgolj še o »odpornosti« in »dvojni rabi«. Ti dve besedi morata nujno postati besedi leta.

Pred leti je takšen naziv prejela fraza »lažne novice«, tokrat pa z naskokom zmaga nova. Sicer bi bilo bolj ustrezno reči »nateg«, ampak bi vsi prehitro razumeli…  Golobova vlada se zaveda, da je pojem orožja potrebno z evfemizmom zamenjati z nečim, kar zveni prijazneje in bo ljudstvo zato hitreje kupilo predloge, da ga moramo nabaviti več.

Vojna kot poslovna priložnost

Kje so ti lepi časi, ko je Golob naravnost povedal, da je vojna poslovna priložnost za Slovenijo – ja, prav ste prebrali! Sedaj je nastopil čas zavijanja besed v celofan.

Ko je Črnčecev up na Siolu, novinarka Mateja Trunk Hrvatin, ki je seveda tja prišla z Ministrstva za obrambo, nedavno naredila intervju s predsednikom vlade, je besedo »odpornost« v manjšem pogovoru uporabila enaindvajset krat, sintagmo »dvojna raba« pa pet krat. No, tako se gradi nova retorika! Ni dvoma, da za Golobovo vlado ni dneva brez odpornosti.

Toda povrnimo se k Volku. Kot vselej je ta premierjev zaupnik postal njen velik glasnik: čarobne mantre torej, ki vam hipoma spremeni topove v lončke za juho. Čakamo le še na javni manifest, da bo orožarski holding krepil nacionalno odpornost proti lakoti in gravitaciji. Če bi Volk napisal avtobiografsko pravljico, bi Rdeča kapica morda namesto košare s hrano nosila granate, nato pa modro pojasnila: »Dragi volk, bolje biti varen kot mrtev.«

Smejmo se, če nam je do tega, dokler nas ne začnejo brizgati s paradižnikovo omako in razglasijo, da prakticirajo »dvojno rabo«: za potrebe picopeke in protiletalske obrambe. Zato seveda, da nam bodo takoj ponudili odporne čelade. Kajti kot pravi Volk, je tudi konzerva lahko orožje, če jo dobite v glavo.

Poniževanje pameti in intelektualna odpornost

Že večkrat sem opozoril na intelektualno poniževanje v politiki: na sramotenje našega intelekta in zdrave pameti. Retorika, ki jo opisujem zgoraj, je zagotovo njegova dobra ilustracija, saj bi se ob njej kot državljani res morali počutiti osramočeni. Da nas takole nekdo vleče za nos?

Sploh zato, ker se bodo posli, ki nas bodo naredili za odporne, šteli v milijardah evrov. V tej psihoretoriki so namreč zamolčali en vidik, ki je naslednji. Poskusimo se navaditi, da nas, državljanke in državljane, politika ne bo nikoli naredila za intelektualno odporne. Za takšne se bomo morali narediti sami.

Več:

Golob in Slovenija vidita v vojni imenitno poslovno priložnost

Vlada mora pasti: o demoničnem šepetu Janeza v Golobovi glavi

Po Pahorju Pahor. Pardon, Logar.

Ko predsednik tolče po mizi, se Volku smeji

Kratek vodnik po retoričnem blefu Roberta Goloba ob obljubi priznanja Palestine