Janša je tokrat v pogovoru za Planet TV postregel s svojim starim retoričnim trikom razlage, zakaj se zateka k tvitanju, tisti ekscesni dejavnosti, ki jo je zdaj opazil tudi širni svet in ga razglasil za »maršala Twita«. Njegovo tokratno pojasnilo je znova varianta že slišanega, po njegovem je namreč medijsko izrinjen od javnosti in bi brez tviterja ne mogel priti do besede, ko se mora braniti:
»Tviter sploh ne bi bil zanimiv, če bi bil medijski prostor normalen. Tviter odmeva v prostoru, ki je enostranski, kot obramba tistih, ki lahko zgolj čivkajo, ker sicer njihov glas ne pride do javnosti.« Premier @vladaRS @JJansaSDS, ob letu vlade, v pogovoru za @PlanetTV.
Štirje konteksti manipuliranja
Da bi premier neke države in kmalu tudi predsedujoči Svetu EU ne mogel priti do javnosti s svojimi stališči, bil prikrajšan za besedo, čeprav se nenehno pritožuje, da so ga napak razumeli, v svet pa pošilja tedenske demantije zapisov o sebi?
Trditev, ki je manipulativna v kar štirih različnih kontekstih, od katerih sem vse že obravnaval. Prvi nivo kontekstualnosti je preprosto njena faktična netočnost: seveda nobena resna statistika ali analiza pojavitev ne bi pokazala, da je Janša kakorkoli prikrajšan za obravnavo v medijih, trditev je izmišljena. Drugi nivo zadeva toksičnost tvitanja: Janša z domnevno medijsko prikrajšanostjo ne more upravičiti in legitimirati svoje žaljivosti, cinizmov, diskreditacij in sovraštva, ki jih širi s svojimi objavami. Najbrž ne more trditi, da so količine strupenosti in žaljivk tiste, ki jih želi širiti med javnostjo, a mu tega množični mediji ne dovolijo?
Tretji nivo se dotika psihopolitike propagande, lažnih profilov in trolov, kot je po nerodnosti razkrila poslanka SDS Alenka Jeraj in na kar kažejo nekatere raziskave o astroturfingu.
Četrti nivo se dotika očitkov o podrejanju medijev in vzpostavljanju paralelnega strankarskega aparata medijev. Tudi če bi resnično bil po neki čudaški logiki odrinjen od dostopa do javnosti, ga to ne upravičevalo, da izvaja »vojno z njimi« in da kot maršal Twito vzpostavlja neprofesionalen in politično kontaminiran medijski ekosistem.
RTV kot medijski podaljšek socialnih demokratov
Janševo sklicevanje na odrinjenost je torej manipulativno na vse opisane načine. Svojo tezo je podal na izrecen izziv novinarja, če bi se lahko omejil v svojem tvitanju in ob tem v podporo ideji navedel ponudbo terapevta Mateja Tonina. Tviter da je obramba pred cenzuro, je še dodal. V istem pogovoru je premier sicer znova napadel RTV Slovenija, ga označil za »medijski podaljšek« stranke SD, celo tako očitno, kot je dejal, da »programski svet RTV vodijo kar bivši predsedniki stranke ali (trenutno) nekdanji izvršni sekretar CK ZKS za idejnopolitično delo«, s čimer je meril na Cirila Baškoviča.
Voditelj pogovora Igor Krmelj, ki je sicer ves čas pristransko ponujal predložke in izzive za svojega gosta, da je ta lahko zabijal gole, je v zadnjem stavku navdušeno pozdravil predsednika in njegove replike: »Sicer lahko rečem, da res ste bili v elementu«. Omenjeni intervju sem v luči spraševanja, zakaj Janša raje nastopa na Planet TV kot na »svoji« Nova24TV, že analiziral in ugotavljal, da je razlog bržkone večja gledanost prvega.
Več:
Ali Janša raje nastopa v intervjujih za Planet TV kot za Nova24TV?
Vladna ambulanta za zdravljenje od zasvojenosti: Tonin o motečem Janševem tvitanju