Notranji minister Aleš Hojs se po trpkem porazu SDS na državnozborskih volitvah poslavlja. V studiu janševizirane RTV Slovenija, kje je sicer res redno gostoval, so ga povabili v Odmeve, da v svoji znani nebrzdani hujskaški in manipulativni govorici, po kateri je sicer zaslovel, komentira rezultat volitev.
Kadar odpre usta, smo lahko že kar čvrsto prepričani, da bo, glede na težko zatajljiv talent, uporabil najintenzivnejšo dozo propagandnega jezika v dani situaciji in nalival svoj bogato obloženi zvarek namigov, manipulacij in diskreditacij. Končno so njegovo nadarjenost v tej smeri znali v štabu Trstenjakove s pridom izkoriščati tudi v predvolilni kampanji, v naših pretežno anemičnih medijih pa tovrstno obnašanje žal ni bilo ustavljeno ali kaznovano. Morda ljudi res ni prepričal, da toda demagoške metode niso bile razkrinkane kot takšne.
RTVS menda laže
Njegov gostitelj je bil Igor E. Bergant, tisti komunikator novinarskega kolektiva, ki je z veliko zakasnitvijo in prejkone z dodatno spodbudo kolegic in kolegov začel končno odkrivati učinke politizacije lastne hiše, ki jih ni opazil. Ob vprašanju po vzrokih za poraz v lastni stranki mu je podpredsednik SDS pričakovano, kot mojster preusmerjanja pozornosti, postregel raje z zunanjimi:
»Te zunanje vzroke ne vidimo zgolj mi. Te zunanje vzroke vidijo mnogi. Včeraj ste lahko na vaši televiziji poslušali renomirane komentatorje, ki so v bistvu povedali pravzaprav zelo podobno. Nenazadnje tudi danes sem bil šokiran z vašim prispevkom tako v Dnevniku, kot seveda tukaj v vaši oddaji, kjer ste ponovno lagali. Torej napisali ste, oziroma zapisali ste, da se mi ni ponovno uspelo uvrstiti v Državni zbor. Jaz nikoli nisem bil v Državnem zboru, torej seveda lahko govorimo o nekem novinarskem zdrsu, ampak veste, v take zdrse ne verjamem.«
Hojs je torej uspel kurz razprave o vzrokih takoj zreducirati na partikularnost, na nek detajl, ki je kot takšen dejansko smešen in v tem primeru tudi čisto osebno obarvan – namigovati je začel na medijsko pristranost, v kateri je bil sam domnevno oškodovan. Motiv, ki ga rad ponavlja, je s tem enostaven: SDS je izgubila volitve, ker so mediji favorizirali drugo stran in lagali – tokrat o njem.
Ne verjame v zdrs
Toda pomembnejša od slepilnega manevra, sprevračanja teme in manipulativnega govora, kjer je minister takoj izkoristil priložnost, da bi se pogovarjal o nečem drugem, je njegova uporaba pojma laganja. Kot neplačnik RTV prispevka je želel na janševiziranem mediju sebe predstaviti kot žrtev diskreditacijske pristranosti. Sam sicer nisem preverjal, ali je kakšen novinar res uporabil sintagmo »se mu ponovno ni uspelo uvrstiti v Državni zbor«. Toda dopustimo, da je takšna ocena res bila zapisana ali izrečena. Ali jo res lahko okvalificiramo za laganje?
Hojs se je očitno sam zavedal, da ni tako preprosto: dejanje laganja mora po definiciji vsebovati namero o prevari. Lahko bi šlo tudi za novinarski zdrs, je povedal Bergantu, toda takšno možnost je nato takoj zavrgel, češ da vanjo ne verjame. Ergo: preostane le še razumevanje, da so mu novinarji RTV Slovenija načrtno nagajali in s tem o njem lagali!
Svoje teze kakopak ni poskušal podkrepiti, preprosto si jo je, z namenom zaničevanja in pripisa laganja, izmislil. Da politična opozicija laže, je sicer pogost očitek prav Janševih propagandnih medijev, kjer opravlja etotično funkcijo v manipulativni retoriki, s katero se želi nasprotnike prikazati kot značajsko slabe in pokvarjene.
Tokrat je ta funkcija bila usmerjena v novinarje, minister se je trudil osebno kompromitirati njih, čemur je voditelj sicer skušal blago oporekati, toda ne glede verodostojnosti začetne trditve, ampak zelo neprepričljivo skozi navedbo partikularnega resničnega dejstva:
»Dejstvo je, da se v Državni zbor niste uvrstili.«
Seveda je s tem tudi sam zamenjal temo, kajti omenjena okoliščina res ni bila postavljena pod vprašaj. Imel je več možnosti, kako ustaviti očitek sogovorca, lahko bi ga opozoril, da je potencialni zdrs ocenil pregrobo, da je trditev o laganju nepreverjena in tudi nesramna. In ker tega ni znal ali hotel, je dobil Hojs učinkovito podlago, da svojo osnovno manipulacijo v odgovoru ponovi:
»Da. Nisem pa eden tistih, ki se ni ponovno uvrstil.«
Verjetno razočarani neonacisti
Zdaj bo notranji minister menda iskal službo v gospodarstvu, je še povedal, kar pomeni, da je njegova politična era, kjer je sam briljiral v psihopropagandi manipuliranja in postal ena izmed ikon avtoritarne oblasti, vsaj začasno prekinjena. Ljudstvo si bo oddahnilo, kajti po novem več ne bo označeno za svinje, razočarani pa bodo najbrž neonacisti, ker jih notranji minister več ne bo ljubkovalno licitiral za bisere. Narobe svet!
Bergant si je skupaj z uredniki v isti oddaji zaželel tudi odgovornega urednika Domovine Roka Čakša, kar pomeni, da vsi apeli novinarskega kolektiva k odstopu generalnega direktorja in odgovorne urednice nimajo pravega smisla. Zato smiselno čakamo še na povabila Jožetu Biščaku in Borisu Tomašiču.
Več:
Igor E. Bergant ne verjame, da so spremembe na TV Slovenija motivirane politično
Hojsova naročnina in RTV mazohizem
Hojs o neonacističnih biserih in »svinjskem« ljudstvu
Že drugi »Media Polis«: podjetnik podprl Domovino z milijonskim vložkom iz svojega žepa