Laganje in korupcija: minister Podgoršek mora nujno odstopiti

Nobenega dvoma ne more biti in tega se več ne more skriti: slovenski Bolsonaro, minister Jože Podgoršek, je bil ujet pri grobem laganju javnosti. Še več, njegove laži so bile del zelo verjetne korupcijske prakse in izrekel jih je zato, kot kaže, da bi se izmazal iz primeža nevarnosti novinarskega razkritja o pridobljeni nedovoljeni koristi v obliki svojega bivanja v hotelu v vrednosti 800 evrov. V resnici je sum padel tudi na njegovo bivanje na Finskem v višini 5000 evrov, a del te zgodbe še ni čisto razkrit.

Če pravila minimalne politične higiene pri nas kaj veljajo, bi moral minister takoj odstopiti. Zaenkrat ne vemo, ali je Podgoršek zahteval plačilo hotela ali mu je bilo to, verjetno v zameno za določeno korist, ponujeno. Razlika je zgolj tehnična, podobna tisti med ponujanjem in prejetjem podkupnine, obakrat nedopustna. Skorajda ni možnosti, da bi se iz obtožb o tem lahko minister prepričljivo izvil.

Bo Nova Slovenija raje nadaljevala z novo prakso moralnega bankrota, ki jo izvaja avtoritarna oblast, katere čvrst del je sicer bila in jo intenzivno spremljamo od leta 2020? Ali si ob debaklu slovenske politične kulture, povezane s prevzemanjem odgovornosti in odstopi s položajev, lahko stranka Nova Slovenija privošči, da se takšnemu ministru ne bo odpovedala? Če bi se to zgodilo, je država do kraja zabredla v kloako nemoralnosti, kajti potem hinavsko lažejo in sumljivo kupčujejo tisti, ki prisegajo na biblijo in iz tega delajo politični program.

Lagal, da je pozabil

O začetku zgodbe sem pisal v prispevku Ministra Podgorška skrajno sumljiva pozabljivost: ni plačal hotelskega računa in pri tem sledil odkritjem Tatjane Pihlar v Dnevnik in portala Necenzurirano. Naj pojasnim bistvo: ob prvotnem sumu, da mu je morda nekdo drug plačal bivanje v hotelu Bohinj v zameno za protiuslugo, saj je bil lastnik hotela preko podjetja KŽK v sporu z ministrstvom, če poenostavim zgodbo, je minister sprva pojasnjeval, da je račun zase in za ženo enostavno pozabil plačati. Šele na dan, ko so ga o tem spraševali novinarji Necenzurirano, ga je plačal in novinarjem poslal dokazilo.

Ob prvem odzivu je celo povedal, da se mu je mudilo in da v recepciji za plačilo ni imel časa. Kasneje pa je, dodaja, na račun pozabil in ga zato ni plačal. Toda v elektronskem pismu se je v dopisu hotelu nato razkrilo, da je lagal že na tej točki: na recepciji se je ustavil, vendar je poravnal le takso in večerjo, ne pa tudi glavnega računa za nočitve. Ni ravno pogosta manira, da bi nekdo poravnan račun le delno in zapustil hotel, kasneje pa čisto pozabil svoj dolg. Da je pozabila na račun, pa je sprva trdila in s tem lagala tudi uprava hotela. Pomislimo še na dejstvo, da minister sicer rad plačuje celo z gotovino: lansko bivanje na Finskem je z lahkoto plačal v višini 5000 evrov na ta način!

Račun plačalo podjetje KŽK

Že v fazi pojasnila o »pozabljivosti« je torej minister deloval nadvse sumljivo, toda potem je sledil šok, kajti podjetje KŽK je kar samo medijem posredovalo dokaz, da je poravnalo račun, s čimer je postavilo na laž tako ministra kot upravo hotela. Postalo je očitno, da je Podgoršek grobo lagal. Še več, v KŽK so povedali, da »minister nikoli ni izrazil želje, da bi račun plačal sam«, v trenutku, ko ga je res plačal, 7. aprila, pa je minister od hotela zahteval, da že plačani račun stornira, s čimer je očitno želel prikriti, da ga je pred tem plačal nekdo drug.

In čeprav tega nikoli ni omenjal, je po svežem razkritju medijev, da je postavljen na laž, lansiral neverjetno zgodbo: podjetje naj bi ga izsiljevalo, zato ga je prijavil policiji, ta pa mu je svetovala, da podrobnosti v fazi preiskave o tem ne razlaga javnosti. Naj mu verjamemo? Kdaj ga je prijavil policiji in zakaj nam tega ni povedal prej?

Znova je ponovil, da je bivanje v bohinjskem hotelu plačal sam. Zgodbo o izsiljevanju je nato za njim suvereno ponovil njegov strankarski šef Matej Tonin. Toda: zakaj bi podjetje, ki te izsiljuje, to počelo s plačevanjem tvojih računov in zakaj bi izsiljevani na to igro pristal?

Hotel je račun posredoval podjetju

David Poštrak ga je v imenu podjetja KŽK, za katerega naj bi Podgoršek lobiral, ker je bilo v sporu s Skladom kmetijskih zemljišč, minister pa je celo odstavil njegovo direktorico Ireno Majcen, še bolj obremenil: za kamere POP TV in RTVS je povedal, da sta se večkrat srečala in da je minister izrazil željo, da bi dopustoval v hotelu. V podjetju so kasneje napisali:

»Glede na to, da je bil KŽK v odnosu do ministra v povsem podrejenem položaju in ker je bilo potrebno račun plačati, so nam ga iz hotela posredovali in mi smo ga tudi plačali. K temu ravnanju nas je dodatno spodbudil strah, da ne izgubimo še kakšnega zemljišča. Tako smo v KŽK pokrili stroške za uporabo hotelskih storitev ministra Jožeta Podgorška, pri čemer z vso odgovornostjo trdimo, da v zameno nismo ne zahtevali ne dobili nobenih njegovih uslug ali privilegijev.«

Kaj počnejo lažnivci

Seveda je zelo verjetno, da to ni prava resnica, toda dejstva, da je KŽK plačal hotel, ne zanika niti Podgoršek – glede na predstavljene račune bi tudi težko. Če odmislimo verjetno koruptivno prakso, se velja zamisliti tudi nad samim dejanjem laganja, ki je v danem primeru celo večplastno in ponavljajoče. Podrobno sem že opisal koncept laganja v politiki in zakaj deluje, tj. zakaj ljudje laganja politikom ne zamerijo. Tokrat nas mora zanima sama struktura laži. V njej lahko najdemo tri bistvene značilnosti: (a) laž sporoča neko informacijo, (b) lažnivec namerava zavajati ali preslepiti, (c) lažnivec ve ali verjame, da to, kar sporoča, ni resnično.

Danes filozofi, recimo Sissela Bok, radi poudarjajo, da za koncept laž ni bistveno, da je izrekamo neresnično trditev, kajti lagati je mogoče tudi z izrekanjem resničnih. Za laž torej ni bistveno, ali je ta resnična ali ne. Bolj je namen govorca vzbuditi prepričanje o resničnosti izjave, za katero je prepričan, da je neresnična. Zato laž vključuje namen zavajanja, lažnivec jo izreka z namenom, da ji kdo verjame, sam pa ji ne.

Podgoršek, kasneje pa posredno Tonin, sta lagala. Celo večkrat. Prvi s tem, ko je trdil, da je račun pozabil plačati. No, temu je dodal še eno manipulacijo, kajti trdil je tudi, da računa ni poravnal, ker ga ni prejel. Drugič zato, ker je trdil, da ga je plačal, s čimer je želel prikriti, da je račun že plačan. Še več, poklical je v hotel in zahteval, da se račun podjetja stornira. Tretjič: imamo kar dobre razloge verjeti, da je teza o izsiljevanju izmišljena.

Razlika med obema lažema

Toda laž o pozabljivosti je drugačna od druge laži o plačanem računu. S tem, ko je minister rekel, da ga je pozabil plačati, je sporočal informacijo, za katero je vedel, da ni resnična. Nameraval nas je preslepiti, vedel je, da ga res ni plačal in si je posledično svojo pozabljivost izmislil. Druga laž pa nam sporoča informacijo, ki je resnična: minister je res kasneje plačal račun. Vendar zato še ni nič manj zavajal in tudi ne manj verjel, da informacija o plačilu računa ni resnična. Plačal ga je, da bi pomiril novinarje in hkrati zakril, da ga je poprej plačalo podjetje, za katerega je morda lobiral.

Tonin je nato laganje podprl, s čimer je aktivno manipuliral in kolaboriral v laži. Ker je izjavil, da minister še uživa njegovo zaupanje, saj da je račun poravnal, je zato, ker je kar dobro vedel, da ga je poravnalo podjetje KŽK, očitno lagal tudi on –  iz istega razloga. Kar pomeni, da je izvajal preslepitev in je hkrati razumel, da to, kar trdi, ni resnično: skliceval se je na to, da je Podgoršek račun poravnal! Po njegovem zato ostaja na kandidatni listi Nove Slovenije, kajti kandidatov da ni mogoče umikati. Zaključil je salomonsko: »O ministrovi iskrenosti naj presodijo volivke in volivci«.

Seveda tudi to ne sme držati, o iskrenosti in korupciji bi morala odločati stranka in s tem on sam!

Nedeljska spoved ne bo dovolj

Tonin in Podgoršek torej lažeta. Laganje krščanskih demokratov je celo večji greh od laganja druge vrste profiliranih politikov iz razumljivega razloga: ker svojo politično verodostojnost dolgujejo zavezanosti krščanskemu nauku in del tega nauka so tudi moralne norme, kodificirane v desetih božjih zapovedih.

To, da Tonin in Podgoršek lažeta, je hujši greh, kot če to storita npr. Alenka Bratušek in Luka Mesec, saj sta prva volivcem, članom stranke in javnosti zavezana s političnim programom, ki temelji na krščanskih vrednotah. Zato mora tudi naša zahteva po kazni za takšne politike biti strožja.

Spoved ob nedeljski maši in pokora ne bosta dovolj, sploh zato, ker se je grehov nabralo in jih je preveč. Pokvarjeni in nemoralni politiki morajo na smetišče politične zgodovine in pričakovati bi smeli, da bodo, v imenu svojega nauka, odstop prvi zahtevali sami kristjani, ki jih volijo. Če ne bodo, se požvižgajo na božje zapovedi, pa tudi ne četrtino državnih gozdov, ki bi jih dala izsekati Nova Slovenija.

Več:

Ministra Podgorška skrajno sumljiva pozabljivost: ni plačal hotelskega računa

Slovenski Bolsonaro: minister Nove Slovenije bi izsekal eno četrtino državnih gozdov

Konkreten moralni bankrot: Počivalšek ne bo odstopil, Koritnik se ponuja za osemenjevalca žensk

Moralni bankrot in politična prostitucija: kakšni so trenutni ceniki?

Zakaj se motijo tisti, ki menijo, da Janša ne more zmagati

Zakaj bi minister Dikaučič moral nemudoma odstopiti

Počivalšek je za vsebino, vsebina pa pravi, da je koruptiven!