»Dovolj je delitev na leve in desne. Povežimo Slovenijo. Skupaj naprej. Iskanje skupnih rešitev.« To je le eno od gesel gibanja z enakim imenom, ki sem ga že januarja 2021 opisal kot satelitski projekt in hkrati tudi zaznal, da bo bržkone uspešen: pod svojim okriljem je zbralo pet strank, ki so presodile, da bi se rade sončile v Janševi orbiti, da pa same nimajo posebnih možnosti za samostojen uspeh. Zdaj, proti koncu volilne kampanje, ga ankete že uvrščajo v parlament, nas pa že pošteno bolijo ušesa od njihove sladkobne govorice o nuji povezovalnosti in sodelovanja. Na kakšen način se ideološko in retorično profilirajo Zdravko Počivalšek, Marjan Podobnik, Franc Kangler, Andrej Čuš in Andrej Magajna, na čem je utemeljena njihova strategija prepričevanja? Bo čez en teden, na volilno nedeljo, tudi uspešna?
Uporabljena retorična platforma je dejansko enostavna in zvita obenem. Da bi jo zaznali, spomnimo na nekaj značilnih izjav. »Zato je odgovornost vseh tistih, ki se čutimo poklicane, da kreiramo prihodnost politike v Sloveniji, da ustvarjamo dialog, da združujemo in ne izključujemo nikogar vnaprej,« je pametoval eden od protagonistov gibanja, razvpiti župan Kangler, ki rad »tišči« poslanke. Saj res, politik, znan po psovanju, izključevanju in pljuvanju po levici, v kateri je celo kariero videl zaroto, nam po novem ponuja neizključevanje in dialog?
Tekmujejo v retoriki sodelovanja
»Namesto razkola potrebujemo sodelovanje,« ponavlja gospodarski minister Zdravko Počivalšek in navija, da bi v gibanje pritegnili tudi proticepilce. Logično, če povezuješ, boš združil zagovornike ploščate Zemlje in njihove nasprotnike. Eden od teh, ki se ni cepil, Marjan Podobnik, ga je zelo pričakovano dopolnil: »Moč je v sodelovanju in povezovanju«. Recikliranje istih gesel se sploh ne ustavi in povzroča bobnenje v ušesih. »Izborili pa si bomo toliko, kolikor bomo enotni,« nas s svojim enotenjem nenehno šarmira Alojz Kovšca, spet tisti predsednik Državnega sveta, ki slovi po svoji grobi odrezavosti in sovraštvu na tviterju.
Povežimo Slovenijo torej »gradi na povezovanju, dialogu in sodelovanju«, kot sami pravijo, rado bi združevalo čisto vse, leve in desne, pri čemer parazitira na enostavni agendi strukture »pozitivnih sporočil« o eni sami harmoniji vseh državljanov, neizključevanju in »povezanosti v različnosti za dosego družbenega soglasja«. Zato so tudi ponudili skupno kandidatno listo vsem gibanjem, strankam in posameznikom, »ki želijo dobro tej državi«, so se pohvalili.
Sami pravijo, da sicer Slovenci uživamo največ svobode in blaginje v vsej svoji zgodovini, toda kaj, ko se »ne znamo pogovarjati, v kakšni državi želimo živeti«. Še več, v Povežimo Slovenijo ne samo strastno povezujejo, »ampak dnevno dajemo zgled, kako bi sodelovanje moralo izgledati v praksi.« Oni omogočajo »prostor pogovarjanja« in »iščejo skupne rešitve zato, da bomo bolje živeli skupaj v najboljši državi z najboljšimi ljudmi.« S tem bodo omogočili, zdaj že vemo na pamet, da »stopamo na pot povezovanja Slovenije«.
Utrujajoče in mučno je opazovati polizobražene politike, ko papagajsko uporabljajo njim tuje zveneče fraze. Gospodarski minister kot najbolj medijsko izpostavljen med njimi je že pred meseci odkril, da lahko patentirano retoriko učinkovito uporabi tudi kot sproten očitek, zato stranke opozicije nenehno napada, češ da zagovarjajo izključevanje že s tem, ko se nočejo priključiti njegovemu gibanju.
Govorica laskanja
Terminologija sloganov, ob katerih se omenjeni politiki, pretežno sumljive provenience in preteklih dejanj, nenehno topijo pred občinstvom, je s tem zakoličena in hitro prepoznavna – oni so za enotnost, povezovanje, sodelovanje, vključevalnost, dialog, pogovarjanje, prihodnost in za skupni boj za skupno dobro naše prelepe domovine. V Platonovem dialogu Gorgija (463a-465e) zvemo, da glavni namen sofistične retorike ni prepričevanje, temveč laskanje (κολακεία). Prepričljivo govorništvo običajno doseže svoje učinke z zadovoljevanjem užitkov in želja občinstva, vendar ja takšna uporaba govora izpeljana v funkciji praznega prilizovanja, prepričevanje občinstva s položaja nevednosti. Tista druga, »pravilnejša« vrsta retorike, pa stavi na izobraževanje in nas prepričuje s položaja vednosti.
Povežimo Slovenijo stavi na retoriko laskanja, ki ima enak status kot kuharstvo in kozmetika, kot pravi Platon; prepričuje na način, da pušča ljudi v nevednosti, kot veščina promovira zgolj sebe. Povedano po sokratsko, ne skrbi za dobro občinstva in za najboljše stanje duš državljanov, ker je sama sebi namen – seveda predvsem doseganju hipnega cilja, osredinjenega na volilnem rezultatu.
Petrič, priklopljen na rotor generatorja
V dobro državljanov in njihovih duš ne more govoriti, ker ni iskrena, na kar kaže že profil politikov, ki so retoriko povezovanja prisilno sprejeli za svojo. Končno pa je taka retorika zlagana tudi zato, ker jo pooseblja dr. Ernest Petrič, ki sicer ljudi povezuje tudi s tem, da zmerja protestnike na ulici. No, predvsem povezuje državljane proti sebi. Svojčas je njegovo povezovalno ideologijo psihoanaliziral Gregor Golobič. Dejal je, da gre za prodajalca »večdesetletnega oportunističnega konvertitstva kot vrednote nenačelnega puščanja prostora za vse kombinacije«. In k temu zajedljivo dodal: »Če bi ga lahko priklopil na rotor generatorja, bi proizvedel dovolj elektrike za nadomestni šoštanjski blok.«
Zelo verjeten nov kandidat za predsednika republike je bil zelo dolgo časa svetovalec aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju. Ob Petričevi neposredni politični aktivaciji sem se večkrat čudil, najprej že maja 2021, kako si slednji drzne ob sebi še vedno imeti osebo, ki se je odločila politično angažirati in iskati »poti povezovanja obeh političnih polov«, ob čemer je celo napovedoval, da se bo pomeril za poslanca. S tem vendar ruši pozicijo nevtralnosti, na katero se sicer rade volje sklicuje. No, končno se je, šele pred tremi tedni in ko je bilo že zelo pozno, Petrič poslovil z mesta svetovalca ravno zaradi svojega angažmaja. Konflikt interesa medijev ves ta čas sploh ni motil.
Koristoljubci iščejo partnerstva
Petrič in Pahor dejansko gojita skrajno istovetno govorico sodelovanja in težko je reči, kdo je vplival na koga. Seveda nista edina na desnem političnem spektru, Pahorjev svetovalec je skupaj s krogom okoli Petra Jambreka, ki vedno na soroden način navija za Janšo, novembra 2021 poslal javnosti pismo, v katerem si s podobno intenco našteti prizadevajo izničiti polarizacijo obeh polov:
»Zato se zavzemamo za sproščanje, sodelovanje in povezovanje na politični sredini in iščemo poti, da bi zaživela slovenska moderna politična kultura, ki je sicer značilna za zahodno civilizacijo.«
Pismo so ob Petriču podpisali Matej Avbelj, Peter Jambrek, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž Zalaznik. Na drugi strani je trik zlaganega »sproščenega« povezovanja na repertoarju šefa SDS že desetletja, ne le skozi koncept »vlade narodne enotnosti«, ampak predvsem skozi famozna »partnerstva za razvoj« in ponujanje roke sodelovanja, ki ga Janševa stranka tradicionalno uprizarja pred volitvami in predvsem po njih.
Funkcije takšnega povabila so dejansko tri. Prva je v podrejanju političnih partnerjev, kajti vsakič, ko Janša stopa v odnos z njimi, se to zanje konča katastrofalno, saj odnos z avtoritarcem dejansko nikoli ni enakopraven – v bistvu ni niti možen. Druga je v mimikriji: kar počne prvak SDS, služi prikrivanju operacije spretnega podrejanja in izključevanja drugih, ko se partnerje potiska tudi v soodgovornost za protizakonite prakse in rušenje države. Katastrofalna usoda strank SMC in DeSUS v njegovi sedanji koaliciji je zadnje žalostno spričevalo s terena.
Tretjo funkcijo sem že omenil: skozi anticipirano ali celo potrjeno zavrnitev sodelovanja se zlahka oblikuje lažen vtis, da je druga stran, tokrat opozicija, kakopak tista, ki ga aktivno zavrača in posledično je mogoče hitro artikulirati propagandistično kompromitacijo, da je levica po svoji naravi zlobna in ne želi nič dobrega Sloveniji.
Pahor kot oče dialoga
Toda največji promotor ideje povezovanja zadnjih deset in več let zagotovo ni Petrič. Najbolj značilno je potrebo po sodelovanju, enotnosti in dialogu, sožitju in miru ves čas širil sedanji predsednik republike. Pahor sicer resda pretežno ni imel v mislih operativnega in konkretnega povezovanja strank, takšna gesta ne pritiče njegovi zadnji politični funkciji. Predvsem je plediral k povezovanju in enotnosti naroda, da bi presegli razkol v njem med levimi in desnimi. Toda v podstati je na delu povsem ista ideja.
»Letos imam ljudi, ki bodo glasovali zame, za mojo politiko povezovanja in združevanja,« je povedal pred predsedniškimi volitvami 2017. »Lahko pa naredimo vse, če bomo delali skupaj. Sodelovanje. Povezovanje. Jaz sem ta predsednik, ki to zmore.« Njegova retorika sprave, enotnosti, povezovanja je sicer obče znana, o njej sem neštetokrat pisal, sploh o koncesijah Janši, saj je s tako gesto ponujala vodo na mlin prvaku SDS. Obsesivno ponavljanje privrženosti dialogu, včasih že do komične repetitivnosti, sem poimenoval za »maskirni dialogizem«.
Načrtovalci satelitskega Janševega gibanja zato niso imeli težkega dela, preprosto so morali zgolj skopirati laskav jezik sicer večno flirtajočega predsednika republike, zaradi katere se, ob vsem drugem, že vsaj deset let uvršča v čisti vrh anket po priljubljenosti. Snovalci koncepta so zato preverjeno uspešen material le spretno uporabili in prepakirali.
Pravi idejni oče gibanja Povežimo Slovenijo je torej Borut Pahor. Kdo bi si mislil, da bo ta socialni demokrat, mojster komunikacijskega populizma in koketiranja z ljudstvom, trasiral pot Kanglerju, Počivalšku, Kovšci, Podobniku, končno pa tudi svojemu svetovalcu Petriču, ki bi ga več kot jasno rad nasledil na položaju. Če mu uspe, se bo Petrič ustoličil kot nadaljevalec pahorjanske ideologije, postal bo Pahor po Pahorju.
Več:
Gibanje Povežimo Slovenijo: nova Janševa predvolilna koalicija v nastajanju
Kako rešiti vojaka Janeza: gibanje Povežimo Slovenijo stavi tudi na proticepilce
Tudi Počivalšek bi sodeloval s proticepilci
Politična trgovina s sekretarji: Čuš k Počivalšku
Ernest Petrič ozmerjal protestnike na ulici
Je kandidat za poslanca Ernest Petrič še lahko svetovalec predsednika republike?
You must be logged in to post a comment.