Naskok na RTV Slovenija: za odstavitev Kadunca potrebujejo pobudniki še dva svetniška glasova

Prav neverjetno je, kako je Janševa koalicija, ojačana z uslužnima strankama SMC in DeSUS, tudi ob tretjem naskoku na oblast sredi vojne vihre proti epidemiji bliskovito poskrbela še za naskok na medije, tokrat na RTV Slovenija. Takšen scenarij ji ne uspeva najbolje, zato poskuša, kot ves čas ponavljam, slediti dvema različnima scenarijema, ki ju izvaja obenem: če si javnega servisa ne bo uspela podrediti, ga bo pač uničila.

Kako so plonkali

Ob prvih dveh mandatih se je zgodilo, da je po načelih svojega, torej še vedno veljavnega Grimsovega Zakona o RTV Slovenija, nastavljala svoje ljudi v programski svet kar s pomočjo plonk lističev. Obakrat, leta 2006 in 2012.

Ja, težko je kot poslanec poznati vsa imena »svojih« na pamet, zato so, o čemer sem obakrat že poročal, uporabili »plonkiče«, da bi poslanci lažje znali obkrožiti prave kandidatke in kandidate:

Tako so zgolj razdelili lističe, na katerih je vsak član lahko obkrožil osem imen. Tudi tokrat ni šlo brez plonk listkov, ki so jih s seboj prinesli člani komisije iz strank vladajoče komisije, na katerih je pisalo, koga med kandidati je treba obkrožiti. Da je šlo za vnaprej dirigirano »tajno« glasovanje, kažejo tudi rezultati glasovanja. 

Nato se je zgodilo, da je po nerodnosti eden od plonk lističev s pravilno obkroženimi političnimi izbranci padel na tla parlamentarnih soban, pobral pa ga je poslanec opozicije in ga predal medijem.

Potrebujejo še dva glasova

Letos je bilo morda drugače, kajti poročil o plonkanju ni bilo, a vendar je ob prihodu novih, sicer zaradi zakonskih omejitev zaenkrat maloštevilnih članov programskega sveta, takoj vse pripravljeno za poskus odstavitve generalnega direktorja Igorja Kadunca. Glasovalni stroj svetnikov od prvega trenutka deluje kot desantski vod: novopečeni nastavljenci po političnem ključu točno na način, ki ga je pervertirano zagovarjal že ddr. Klemen Jaklič, namreč političnih nastavitev v svet pod krinko civilne družbe, ki jih ni mogoče preprečiti, so namreč takoj stopili v akcijo v skladu z očitnim poslanstvom.

Še sveži Alenka Gotar, Alojzij Bogataj, Nastia Flegar, Rok Hodej, Slavko Kmetič in Ivan Štuhec, pri zadnjem sicer mediji po novem uporabljajo le njegovo drugo ime, ki je Janez, so se znašli v skupini 13 svetnic in svetnikov. Njihovo pobudo, na čelu katere stoji ime Alenke Gotar, ki je kot članica SDS obenem še novo ime na ministrstvu za kulturo, so podpisala še naslednja imena: Jelka Stergel, Janko Kos, Igor Prodnik, Žiga Kušar, Leon Oblak, Janez Juhant in Marija Orešnik. Zaenkrat mediji ne poročajo, da je med podpisanimi tudi Andrej Prebil, novopečeni svetnik in večni favorit odstople ministrice Aleksandre Pivec.

Za skrbno načrtovano akcijo razrešitve potrebujejo 15 glasov, kar pomeni, da jim trenutno manjkata dva, pri čemer računajo predvsem na omenjenega Prebila, morda Davida Runca, pa tudi katerega izmed treh predstavnikov zaposlenih iz RTV hiše; možnosti za lobiranje imajo dejansko še veliko, med 16 preostalimi članicami in člani Programskega sveta.

Želijo si razrešitve še obeh direktorjev programov

Kaduncu sicer očitajo, da je zavod med 2017 in 2019 posloval z izgubo in da ni pripravil številnih dokumentov, toda pomenljiva je njegova razlaga, zakaj ga želijo odstaviti. Ker se mu mandat izteče čez nekaj mesecev, naslednje leto v aprilu, po njegovem mnenju to kaže, kakšen je resnični namen akcije:

»Namen ni, da bi bil Kadunc problem, ker ga zaradi tega ne bi nihče menjal nekaj mesecev pred koncem mandata,” je povedal. Meni, da želijo s to menjavo dobiti generalnega direktorja, ki bi lahko razrešil oba direktorja programov. »Potem pa bi se izognili tudi temu, da bi RTVS vodil ‘vojno proti vladi’,« je dodal. Poudaril pa je še, da primernega kandidata, ki bi zasedel njegovo mesto, ne bo enostavno dobiti.

Ena od klasičnih metod, s katerimi hiti vladajoča klika uničiti RTV Slovenija, so bili številni pozivi proti plačevanju RTV prispevka, na kar sem opozarjal zadnja leta tudi v javnih pismih direktorjem RTV Slovenija, neuspešno sicer. Javni zavod ni imel posebne želje ustavljati takih apelov proti plačevanju, ko so jih izvajali sedanji premier, sedanji notranji minister in tudi prvopodpisana pod sedanjo pobudo, Alenka Gotar. Nasprotno, omenjene je z veseljem vabil pred kamere. Prevelika pasivnost se je zdaj vrnila kot bumerang, kršitelji zakonodaje in neplačniki so prišli na oblast in brutalno rušijo vse pred sabo, kar jim pač uspeva.

Zaposlena na ministrstvu, ki odloča o RTV Slovenija

Gotarjeva je v septembru našla novo zaposlitev na »svojem« ministrstvu za kulturo, pod ministrom Vaskom Simonitijem skrbi za odnose z mediji, spremlja pa menda tudi medijsko zakonodajo in pripravlja razpise. Njen opis nalog je, kot vidimo, nekolikanj širši.

Dejansko bi se smeli vprašati, kaj bi bilo šele, če epidemije ne bi bilo in koliko demontaže medijev bi oblasti uspelo v takem primeru, pa tudi, kaj bi od države po pol leta še sploh ostalo. Tako kot številni kritiki in opozicija menijo, da oblast zlorablja boj proti virusu za kamuflažno kuliso, za katero vzpostavlja nadzor nad celotnim poljem družbenega sistema, lahko perspektivo tudi obrnemo: kaj pa, če bi bilo brez epidemije dejansko še bistveno huje, ker bi bilo več časa in priložnosti, da ob sicer že zdaj izjemni brutalnosti svoj pohod podrejanja medijev, policije, institucij nadzora, civilne družbe itd. izpelje na še bolj dramatično sunkovit način?

Več:

Politika, ki bi uničila RTV s pozivi proti plačilu prispevka

Vlada je videti odločena: finančno bomo uničili RTV Slovenija

Hojsova manipulacija glede neplačevanja RTV prispevka

Kako RTV reklamira tiste, ki hujskajo proti plačevanju prispevka

Naj ne postane medijski kanal vladajočih: javno pismo generalnemu direktorju RTV Slovenija

Janša na plačuje RTV prispevka: odprto pismo vodstvu RTV Slovenija