::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Zgodovina RTVS se plonka: najprej tragedija, potem farsa

Zgodovina se ponavlja, pravijo marksisti, najprej kot tragedija, potem pride farsa. Zgodovina RTVS se plonka: spet najprej kot tragedija, nato še kot farsa. Toda kaj pride za njo?

Plonk-zgodovina RTVS seže v leto 2006. Takrat so po sprejemu super apolitičnega Grimsovega zakona zavzeto plonkali parlamentarci vladajoče SDS, da bi obkrožili prave kandidate za člane programskega sveta RTV (moj star članek je spodaj, za osvežitev spomina). Plonk listič, čisto »tapravi«, ki je poslancem onemogočil, da bi izbirali po svoji lastni vesti in pameti (le kaj bi z njima!), je po nerodnem padel nekomu na tla in poslanec SD ga je, ekološko osveščen in solidaren s čistilkami, pobral ter pokazal medijem. In smo dobili super apolitičen programski svet, vladavino Guzeja, Grande, Možine, Vasleta in Geriča.

Včeraj so poslanci iste politike plonkali znova:

Volitve članov sveta RTV s plonk listki

Podobno devetnajst članov komisije ni reklo nobene besede o omenjenih 49 kandidatih. Tako so zgolj razdelili lističe, na katerih je vsak član lahko obkrožil osem imen. Tudi tokrat ni šlo brez plonk listkov, ki so jih s seboj prinesli člani komisije iz strank vladajoče komisije, na katerih je pisalo, koga med kandidati je treba obkrožiti. Da je šlo za vnaprej dirigirano “tajno” glasovanje, kažejo tudi rezultati glasovanja. Po pravilih so izbrani tisti, ki zberejo najmanj deset glasov. Tako je tudi bilo, sedem kandidatov je dobilo natanko deset glasov. Toliko, kot je v komisiji poslancev vladne koalicije.

Tragična in farsična faza plonkanja pa se le razlikujeta. Pri tragični je bilo vsaj nekaj energije resne opozicijske politike, medijev in novinarskih društev, da takšno nemoralno tragično ravnanje obsodijo. V farsični fazi pa… sem komaj našel včerajšnji zapis v Dnevniku. Vsesplošna apatija in »kaj mi mar«, v kateri izbir kandidatov niti ne bom komentiral! Le komu na čast? Čez teden bom naredil inventuro medijskih poročil in se po potrebi popravil. In še obljubljena historia magistra tragoediae:

Plonkanje – nova modna proceduralna smernica pri izbiri kandidatov za člane programskega sveta RTV

Je mandatno volilna komisije državnega zbora korektno opravila procedure izbire kandidatov za člane programskega sveta RTV na začetku januarja 2006? Mnenja so deljena, razkritje »plonk listka«, s katerimi so si pomagali člani vladajoče koalicije pri glasovanju, pa je vrglo sum na poprejšnji politični dogovor. Programski svet sicer šteje 29 članov, mandatno-volilna komisija jih je predlagala 21, in sicer pet na predlog političnih strank ter 16 na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTVS, univerz in fakultet, društev in drugih organizacij civilne družbe. Poleg tega so člani komisije predlagali še pet kandidatov na predlog političnih strank, ki bodo sedeli v sicer 11-članskem nadzornem svetu.

Nerodnost izbire je v državnem zboru 11. januarja 2006  razkril poslanec SD Dušan Kumer, ki mu je v roke prišel »plonk listič«, kot je temu rekel,  z natančnimi navodili za to, katere kandidate morajo člani vladajoče koalicije  obkrožiti.[1] »Plonkanje« ob izbiri kandidatov za programski svet bi še lahko razumeli kot koalicijski dogovor, če ne bi zaradi akutnosti očitkov o politizaciji in pozornosti javnosti slišali številna zagotovila članov mandatno-volilne komisije, da bo glasovanje potekalo »po vesti« vsakega člana, avtonomno in brez pritiskov. To se ni zgodilo. Navodila, med drugim tudi za predstavnike civilne družbe, katerih 12 od 184 predlaganih kandidatov za člane sveta RTVS naj obkrožijo v prvem krogu, so jasno zapisana, so nedvoumna.[2] Na listku je pripis »Glede podpore v drugem krogu se bo še dogovorilo« in »Pri glasovanju glejte imena in priimke. Številke pred kandidati niso fiksne.« Koalicijsko usklajevanje na zapovedan in citiran način povsem izključuje glasovanje po svoji vesti in dopušča ne le možnost vnaprejšnje uskladitve, temveč tudi izbire po ukazu »od zgoraj«.

Najdbe plonk listka v koaliciji skorajda niso želeli komentirati.[3] Novinar Rok Praprotnik je zapisal: »Kot smo zvedeli neuradno, je koalicijsko usklajevanje, kako bodo poslanci glasovali na seji mandatno-imunitetne komisije 5. januarja, potekalo do zadnjega dne. Plonk listke o tem, za katere člane programskega sveta RTV Slovenija glasovati, je menda poslancem SDS razdelil vodja poslanske skupine Jože Tanko, takrat pa naj bi bil prisoten tudi vodja poslancev SLS Jakob Presečnik. Usklajevanja naj bi se bil udeležil tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec. Kot pravijo naši viri, naj bi bil Tanko pripravili »plonk listek« predvsem za poslance, ki so novi v tem mandatu in nimajo toliko izkušenj.«[4]

Povedna je tudi kasnejša racionalizacija izbire kandidatov. Da so ti izbrani politično in so prevladujoče versko obarvani, je bilo iskreno priznanje. Poslanec NSi g. Alojz Sok je v razpravi o kandidatih v državnem zboru  hitel zatrjevati, da je ponosen kristjan in da je velika zastopanost kandidatov Rimokatoliške cerkve v programskem svetu RTV sprenevedanje »ob dejstvu, če vemo, da je 70 odstotkov državljank in državljanov te države na popisu izjavilo, da so pripadniki te institucije«.[5] Podatek je izmišljen, ker imamo po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2002 pri nas natanko 57,8 odstotkov deklariranih katolikov. S takšnim izmišljenim podatkom se je torej opravičevalo in celo priznalo versko obarvano sestavo programskega sveta. Vodja poslanskega kluba SDS Jože Tanko se je ob utemeljitvi izbire kandidatov celo pohvalil s transparentnostjo – malo pred tem, preden ga je s plonk listkom državnemu zboru pomagal poslanec Kumer.[6] Poslanec NSi Alojz Sok je o »plonk listku« glede izbire članov sveta RTV priznal: »Prej je ta organ določala politika in tudi sedaj ga določa politika, s to razliko, da se je prej skrila za civilno družbo, sedaj pa to dela na očeh slovenske javnosti.«[7]

Glasovalna homogenost je bila izkazana tudi še v dveh primerih: 24. januarja 2006 je novi programski svet Radiotelevizije Slovenije (RTVS) na svoji ustanovni seji za predsednika sveta izvolil Staneta Grando (Zavod za oživitev civilne družbe). Slednji je prejel 17 glasov podpore, njegov protikandidat, profesor na Fakulteti za družbene vede, Jernej Pikalo, pa devet glasov. Še bolj enotna je bila podpora  sveta RTV Slovenija enemu od osmih kandidatov za novega direktorja zavoda. Dne 28. februarja 2006 je premočno zmagal Antona Guzej, resda šele v drugem krogu, prejel je 19 glasov, njegova protikandidata Igor Kadunc in Aleks Štakul pa 6 oziroma 2 glasova.[8] Glasovalo je 27 od 29 članov programskega sveta. Guzej je po izvolitvi članom sveta iskreno priznal, da je menil, da nima večjih možnosti za izvolitev, saj slabo pozna problematiko RTVS.

Če je bila homogenost v primeru izbire kandidatov za člane programskega sveta RTV jasno izpričana s plonkanjem, pa pričakovano izbira predsednika programskega sveta RTV in direktorju RTV dokazujeta, da so plonk lističi ob poprejšnjem dogovoru celo za povsem anonimne kandidate čisto odveč. Drugače kot z dogovorom si namreč gotovo ni mogoče razložiti izbiro kandidata brez strokovnih referenc na področju medijev in povsem izostalo podporo preostalim kandidatom.


[1] Primerjaj zapis na www.24ur.com 11. januarja 2006 pod naslovom »Novi vetrovi na RTV«, in Spletno Delo, 11. 2. 2006.

[2] Spletno Delo, 11. 2. 2006. O plonk listku so poročali Delo, Mladina, RTV Slovenija in POP TV, ne pa recimo Večer.

[3] Pisec teh vrstic je kot državljan postavil javni vprašanji g. Alojzu Soku (Večer, 21. 1. 2006 ) g. dr. Stanetu Grandi (Večer, 7. 2. 2006 ), vendar se nobenemu od omenjenih ni zdelo odgovoriti ne meni ne državljanom.

[4] »Poziv k odstopu zaradi farse«, Delo, 13. 1. 2006. K odstopu izbranih kandidatov je pozvala Liberalna akademija.

[5] Citat po magnetogramskem zapisu seje državnega zbora na dan 11. 1. 2006. Zapis je dostopen na strani http://www.dz-rs.si/.

[6] Citat zveni po »najdbi« plonk lističev zares groteskno: »Zelo zadovoljni smo lahko tudi s tem, da je bil postopek glasovanja javen, da se lahko vpogleda v glasovalen listič kogarkoli v kateremkoli krogu, da nihče ni oporekal preglednosti glasovanja in zelo malo je pripomb tudi na izbiro kandidatov. Še nikoli doslej se ni izbiralo tako pregledno kot tokrat, kar samo dokazuje, da je ta koalicija drugačna kot so bile vse prejšnje in da je resno vzela odgovornost in javnost dela, da je tudi mnogo bolj odprta in korektna. Nič ne skrivamo.« (Prav tam)

[7] Prav tam.

[8] Borut Mekina poroča: «Anton Guzej je dobil predvsem glasove tistih članov programskega sveta, ki so blizu strankam koalicije ali Katoliški cerkvi. Izmed 19 članov sveta so ga denimo podprli Janez Gril, uradni predstavnik Cerkve v programskem svetu, Jana Bezenšek z mariborske pedagoške fakultete, ki jo je predlagala SLS, odvetnik Jože Hribernik in novinar Tino Mamič, ki ga je v svet predlagala SDS, igralka Alenčica B. Vrabec, ki je že kandidirala na listi DeSUSa, Jože Faganel iz celjske Mohorjeve družbe, igralec Bine Matoh, ki je nekoč kandidiral za SDSS, direktor mariborske bolnišnice Gregor Pivec, ki bo morda na prihodnjih lokalnih volitvah kandidat SDS za mariborskega župana, Hubert Požarnik, v svet so ga predlagala katoliška združenja, in Jože Snoj, ki je na volitvah že kandidiral za SDS.« (Večer, »Iz Avta Celja na vrh RTV«, Večer, 1. 3. 2006) Za Guzeja je v prvem krogu glasovalo 14 od 27 prisotnih svetnikov – vodstveni organ RTVS sicer šteje 29 članov –, za Kadunca 7, Štakul pa je dobil 3 glasove. Tadej Labernik in Boris Remškar sta dobila po en glas Marjan Rekar, Dragan Trivić in Vladimir Vodušek pa niso prepričali nobenega svetnika.

Information

This entry was posted on 16/03/2012 by in aktualno, mediji, politika, radio, TV.
%d bloggers like this: