Tudi Programski svet RTV Slovenija prepoznal kršitve v intervjuju z Zvjezdanom Radonjićem

Na podoben način, kot je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev pritrdila mojemu stališču o kršitvah Poklicnih meril in s tem novinarskih načel v oddaji Intervju, kjer je dr. Jože Možina gostila sodnika Zorana Radonjića, je takšno razumevanje včeraj potrdil še Programski svet RTV Slovenija.

O tem, kakšno mnenje je zavzela Ilinka Todorovski v svojem mesečnem poročilu, sem obširno pisal v prispevku Varuhinja pritrdila oceni, da je oddaja Intervju kršila novinarske standarde. Na svoji včerajšnji seji so člani sveta v celoti dali prav interpretaciji varuhinje, kar je pokazalo glasovanje; ob živahni razpravi so med najbolj ostrimi kritiki ravnanja odgovorne urednice Manice J. Ambrožič, urednice oddaje Lidije Hren in voditelja oddaje Možine bili novinarja Jože Poglajen in Marjan Dora, slednji je tudi podpredsednik Programskega sveta, nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik in še nekateri. Med tistimi, ki so izrekali pomisleke glede vpletanja v »uredniško avtonomijo«, je bila Petra Bezjak, predsednica Sveta delavcev RTV Slovenija.

Rumeni kartoni

Rotovnik je v svojem nastopu sugestivno podelil tri ločene rumene kartone: Možini, Ambrožičevi in Hrenovi. Na koncu so o kršitvah novinarskih standardov članice in člani sveta tudi glasovali. In sicer so sprejemali dva sklepa. V prvem so potrdili poročilo varuhinje, v drugem pa so izrecno podprli priporočila, s katerimi varuhinja naslavlja pred tem grajane uredniške odločitve in jih prepoznava kot neustrezne in kot kršitve Poklicnih načel in Programskih standardov.

programski svet rtv radonjić varuhinja glasovanje 1 sklep

Programski svet med glasovanjem o prvem sklepu (na platnu v ozadju)

programski svet rtv radonjić varuhinja glasovanje 2 sklep

Programski svet med glasovanjem o drugem sklepu

Na ta način je, zmerno presenetljivo, omenjena trojica Možina-Ambrožič-Hren doživela jasen signal, zaradi katerega bi se morala zamisliti nad svojimi kršitvami, a se to običajno na javnem servisu nikoli ne zgodi. In prav zato bi pričakovali tudi sankcije.

Kadunc zahteval odstope

Naj spomnim na dogajanje sredi leta 2017, ko je tedaj novi generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc zaradi Pirkovičevega intervjuja s hrvaškim pevcem Thompsonom v oddaji Tednik zahteval odstavitev direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj.

To je storil, ker je pričakoval, da bo odgovornost za objavo spornega prispevka o Thompsonu prevzela Jadranka Rebernik kot urednica informativnega programa, kar se ni zgodilo. Igor Pirkovič je sicer odstopil, kasneje je bila zamenjana tudi Rebernikova in še kasneje Biziljeva.

Če bi Kadunc postopal na enak način, bi moral od sedanje direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak, na ta položaj je bila imenovana 19. marca letos, izreči podobno zahtevo in jo nasloviti na Programski svet: da ukrepa proti odgovorni urednici Manici J. Ambrožič.

programski svet rtv radonjić varuhinja rotovnik rumeni karton

Mitja Rotovnik med “podeljevanjem” rumenega kartona

Generalni direktor bi imel še več dobrih razlogov, da ravna na podoben način kot v primeru Biziljeve in Rebernikove dve leti nazaj. Kot je bilo pojasnjeno tudi na včerajšnji seji sveta in o čemer sem obširno sproti pisal, namreč to sploh ni prvi incident z odkrito neuravnoteženo in pristransko agendo v prikazovanju zadeve Novič: pred intervjujem s sodnikom Radonjićem je na enak način voditelj Možina postopal še v primeru z odvetnikom Jožetom Hribernikom, še pred tem pa še prej omenjeni Pirkovič na tretjem programu televizije v pogovoru z obsojenim in trenutno oproščenim Milkom Novičem.

Če bi Kadunc želel ravnati konsistentno in povsem enako kot v prvem primeru, bi torej moral od odgovorne urednice terjati odstop voditelja oddaje Intervju in končno tudi sankcijo proti odgovorni urednici ali celo njen odstop.

Kot rečeno, je takrat storil še en korak več: ker ni ukrepala proti Rebernikovi, je zahteval tudi odhod direktorice TV Slovenija. Tokrat pa se znova zdi, da se ne bo zgodilo nič.

Možina Todorovski reakcija varuhinja

Možina v svoji žaljivi reakciji na razpravo Programskega sveta včeraj

Išče se stik z generalno direktorico RTV Slovenija

Nekaj zelo gnilega je v nacionalki – že na prvi pogled. Kjer iščejo stik z generalno direktorico, kar je dovolj dober razlog, da spet imenujejo Fillija.

Res ne vem, kaj so imeli v mislih člani programskega sveta RTV, ki so s kar 22 glasovi za od 26 prisotnih svetnikov imenovali dosedanjega generalnega direktorja Marka Fillija za vršilca dolžnosti – in te točke na dnevnem redu niti ni bilo! Razumem, da so sledili mnenju hišne pravne službe, ki je predvidljivo zagovarjala stališče v podporo svojemu direktorju, toda pred sabo so imeli sodbo, v kateri neizpodbitno sledi, da je bilo Fillijevo imenovanje razveljavljeno.

MMC programski svet Filli Pirc

In kot da to ni dovolj, so za nameček istočasno »oblikovali skupino, ki bo Natašo Pirc Musar povabila, da pojasni, ali jo prevzem mesta generalne direktorice še zanima«.

Kakšna arbitrarnost! Kaj niso ravnokar s svojim imenovanjem prejudicirali svoje izbire in Filliju podelili vlogo vršilca dolžnosti za obdobje do največ enega leta? Človek je lahko tudi pravni amater, da bi dojel neko nemogoče neskladje med obojim. Se pravi: ali podeljuješ mandat osebi A, četudi začasen, ali pa resno verjameš, da mora biti generalni direktor v skladu s sodbo sodišča oseba B, katere ime je v njej zapisano. Ker sodbi zaupaš. In to ne kadarkoli, v danem trenutku. Da je, skratka, generalna direktorica RTV Slovenija oseba B, ki je bila pred tem že izbrana.

In kot da je težava v tem, kako pridobiti telefonsko številko nesojene direktorice, so svetniki »določili skupino, ki bo po odločitvi višjega sodišča o razveljavitvi Fillijevega imenovanja vzpostavila stik z Natašo Pirc Musar«. Še dobro, da niso ustanovili strokovne komisije za iskanje številke njenega mobilnika.

No, res ni bilo potrebe po tej farsi: na seji sveta je sedel njen odvetnik Dino Bauk, ki je že poprej povedal: »RTV ima veljavni sklep o imenovanju direktorice. Delovno sodišče z jasno obrazložitvijo ni pustilo prostora drugačnim interpretacijam.«

Ali kot je ponovil še na isti seji sveta vsem v obraz, da ne bi bilo nesporazuma: »Sklep o imenovanju Nataše Pirc Musar velja. In edino zakonito postopanje, ki ga lahko Programski svet na podlagi tega naredi, je to, da gospo pozove, da prevzame mandat.« Kar je pred tem povedala že sama.

To bi moral storiti vsaj formalno, Pirc Musarjeva je še pred sejo dala javno vedeti, da je vodenje RTV hiše niti več ne zanima. Ker je sprejela druge poklicne izzive. Med drugim. In to je dala vedeti celo med samo sejo v komunikaciji z mediji oziroma na svoji spletni strani. Če povzamemo zapis STA:

Programskim svetnikom je Pirc Musarjeva že pred današnjo sejo sporočila, da je bila zakonito imenovana za generalno direktorico RTVS, da je bila odločitev sodišča o tem pravnomočna in da bi bilo imenovanje kogarkoli tretjega za zakonitega zastopnika RTVS (četudi začasnega) ponovno nezakonito. “Posledično bi bila nezakonita, brez pravnega učinka ali vsaj izpodbojna tudi vsa dejanja takšne osebe,” je poudarila.

Kot je pojasnila, sta od maja 2014, ko bi morala nastopiti štiriletni mandat, minili dve leti. “Program in ekipa, ki sta bila pripravljena tedaj, sta stvar preteklosti. Člani takratne ekipe – z menoj vred – smo vsak na svoji drugačni karierni poti,” je navedla.

Sporočilo sodbe je zelo jasno, in sicer da so bila storjena nezakonita dejanja in da “je bilo pravo zlorabljeno”. Posledica tega bi morala biti sprememba delovanja programskega sveta RTVS, predvsem pa še bolj temeljita in predvsem dejanska ne le formalna izločitev vpliva politike na RTVS, je navedla Pirc Musarjeva.

“Po dveh letih, brez ekipe, ki bi ji lahko zaupala, in na novi poklicni poti, ne bi želela začeti opravljati funkcije generalne direktorice RTVS, pa čeprav vem, da je v tem javnem zavodu veliko kreativnega duha, ki čaka na priložnost za spremembe,” je pojasnila. Želi pa, da programski svet tokrat reši položaj spoštujoč statut RTVS.

Kot je navedla, se je s predstavniki programskega sveta pripravljena pogovoriti o možnosti, da sama poda pisno zahtevo za svojo razrešitev s funkcije generalne direktorice RTVS.

Majhna učna lekcija iz prava, s katero se vsebinsko strinjam: programski svetniki so znova ravnali nezakonito. In ker ni več dileme med tem, ali izbrati Fillija ali Pirc Musarjevo, ker odpade tudi veleumen načrt, da bo Programski svet »stopil v kontakt« z njo, da bi jo nekaj vprašal, saj po tem dejanju res ni več potrebe, je edino preostalo resno, pravzaprav skrajno resno vprašanje samo še, kdo je grdo zavedel svetnike, skupaj z najširšo javnostjo, in ali bo za to morda le odgovarjal. Sploh v primeru, če velja, da je še sveže novo imenovanje Fillija nezakonito in brez pravnega učinka, njegova dejanja pa izpodbojna.

Sicer si bomo zadnjo sejo zapomnili predvsem po protestu aktiva novinarjev RTV Slovenija s transparenti v rokah – v resnici prvem po res dolgem času. Žal se novinarji niso zbudili ne ob referendumu ob Zakonu o RTV leta 2005 in ne ob naslednjem leta 2010, tudi ne ob kaki drugi priložnosti. Zdaj so se, pohvalo in vzpodbudno.

Povod zanj pa je bila predvsem napovedana točka dnevnega reda z razpravo o domnevno politično pristranskem poročanju novinark, ki razkriva predvsem bruno v očesu tistega, ki je takšno pristranskost ugledal.

Programski svet protest novinarjev

V javnost je prišel seznam 18 domnevno spornih poročanj in objav, ki so očitno zmotile nekoga na politični desnici. No, do razprave o tej točki dnevnega reda in s tem tudi bolj smiselnega učinka na koncu ni prišlo v celoti, saj so svetniki govorili predvsem o imenovanju direktorja.

Kasneje so se novinarji distancirali od obiskovalcev seje, ki so razvili napis ‘Smrt janšizmu’ na belem platnu in ne prihajajo iz novinarskih vrst ter ga označili za poskus politizacije.

Aktiv novinarjev Informativnega programa TV Slovenija, uredništvo Slovenskega programa TV Koper, Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije IO Aktiva novinarjev Radio Slovenija so že 25. aprila napisali odprto pismo članom Programskega sveta (objavljeno spodaj), v katerem pred napovedano razpravo opozarjajo pred nedopustnimi posegi v dele programa pred objavo in sprejemanjem odločitev ali stališč, ki so povezana z objavo delov programa.

Ni več čisto jasno, kaj se bo zgodilo z ne povsem nerealizirano točko dnevnega reda. Ve pa se, da bodo naslednjič v svetu že sedeli nekateri novi ljudje, ker se je starim iztekel mandat.

Smrt Janšizmu PS RTV

Seznam, domnevno pripravljen za razpravo na Programskem svetu po izboru nekaterih svetnikov

1) poročanje Eugenije Carl o domnevnem kupovanju glasov za župana enega od županskih kandidatov (Sebastjan Jeretič) na podlagi izjave brezdomca nekaj ur pred volilnim molkom;

2) zavajajoče poročanje Edvarda Žitnika o papeževem nagovoru škofov v ZDA;

3) neporočanje v primeru bivšega poslanca Antona Anderliča v zvezi z gradnjo dirkališča na vojaškem letališču;

4) neporočanje o zaposlitvi bivšega poslanca Boruta Ambrožiča na Rdečem križu;

5) neobjava Duhovne misli na RASLO1 dne 1.1.2015;

6) poročanje Eugenije Carl o sovražnem govoru do levičarskih in NOB gibanj, ki ga je pripisala stranki SDS na podlagi Facebook skupine;

7) poročanje Jelene Aščič, da »prvak opozicije dela lastno vojsko«;

8) poročanje Eugenije Carl o volitvah rektorja Univerze na Primorskem (protestno pismo vseh dekanov Univerze na Primorskem);

9) vodenje oddaje Studio ob 17.h, kjer voditeljica Jolanda Lebar ni predstavila in dala besede predsedniku Ustavnega sodišča, ki je studio zato zapustil;

10) poročanje Edija Mavsarja o Univerzi na Primorskem in tožba, ki jo je RTV Slovenija s tem v zvezi izgubila;

11) neuravnoteženost oddaje Studio City;

12) neporočanje o podjetju mag. Janeza Kocjančiča (dolgoletnega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije) v ZDA;

13) umik novice o izboru kandidatov za Evropsko sodišče za človekove pravice iz prve strani portala MMC;

14) odziv odgovornega urednika Mateja Sukiča, ki je na uradno vabilo koalicije »Za otroke gre!« odgovoril, da gre za homofobijo;

15) izbira samo ene gostje v studiu (Nataša Pirc Musar) v zvezi z nesoglasji na Rdečem križu;

16) izbor gosta ob izdaji biografije Melanie Trump, ko ni bil povabljen nobeden od avtorjev;

17) kolumna Marka Radmiloviča o spolnem nasilju migrantov v Nemčiji;

18) poročanje Eugenije Carl o domnevnem plačevanju protestnikov v zvezi z migranti na podlagi izjave aktivista nasprotne strani.

***

Odprto pismo članom Programskega sveta RTVS

Spoštovani predsednik, članice in člani Programskega sveta RTV Slovenija, Programski svet je, kot določa Statut RTV Slovenija, vodilni organ zavoda, kar zadeva programsko politiko. To seveda ne pomeni, da lahko neposredno vpliva na uredniško politiko ali konkretno delo posameznih novinark in novinarjev. Statut RTVS posebej izpostavlja, da Programski svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezani z objavo delov programa. Zato smo prepričani, da Programski svet z zadnjimi obravnavami oddaj in prispevkov v naših programih, s  kritikami dela posameznih novinark in novinarjev, z izražanjem očitkov zaradi »neporočanja« o dogodkih in pojavih, grobo posega v novinarsko in uredniško avtonomijo ter tako izvaja pritisk na urednice, urednike, novinarke in novinarje.

Še posebej je nesprejemljiva napovedana izredna seja Programskega sveta, na kateri naj bi obravnavali 18 primerov prispevkov, oddaj, vsebin, o katerih se ni poročalo. Ta točka dnevnega reda namreč pomeni preseganje pooblastil, ki jih ima Programski svet RTV Slovenija. Pričakujemo, da Programski svet deluje v skladu z zakonodajo in internimi akti, ki določajo njegovo vlogo, položaj in pooblastila, zato protestiramo zaradi sklica izredne seje Programskega sveta RTVS, ker je po naši oceni nezakonita (omejevanje novinarske in uredniške neodvisnosti) in  zato nedopustna.

Ker nekatere člane Programskega sveta pri delu ter odločanju očitno vodi povezanost s formalnimi in neformalnimi centri politične moči,  naj vas spomnimo še na določilo Statuta RTV, ki pravi, da je pri uresničevanju svojih pristojnosti  Programski svet zavezan načelu politične neodvisnosti javne RTV Slovenija (načelo neodvisnosti). Pristojnosti Programskega sveta so naštete v 12. členu Statuta RTV, v katerem je posebej zapisano, da Programski svet RTV le »v izjemnih okoliščinah, na primer ob naravni nesreči ali vojni, neposredno odloča o oddajanju konkretnih informacij ali vsebinah javnega pomena«, kar je jasno sporočilo, da ima Programski svet neposredna programska pooblastila le v izrednih razmerah. Kot piše v Programskih standardih RTVS, smo ustvarjalci radijskih in televizijskih programov RTV Slovenija pri svojem delu neodvisni in avtonomni ter zavezani k profesionalnosti, za kritike in pobude za obravnavo konkretnega novinarskega dela pa obstajajo druge ustaljene poti (če pri novinarskem delu niso spoštovana načela javnosti, pluralnosti in neodvisnosti, lahko  Programski svet pisno obvesti generalnega direktorja RTVS, za varstvo pravic gledalcev in poslušalcev, zavezancev za RTV prispevek, sodelujočih v oddajah in programih RTVS v okviru zavoda deluje Varuh pravic gledalcev, na voljo so tudi druge pritožbene poti zunaj RTVS).

Programski svet ni organ, ki bi se ga smelo zlorabljati za pogrome na novinarke in novinarje, urednice in urednike, zato zahtevamo, da se načrtovana razprava o našem delu in osemnajstih konkretnih primerih umakne.

Ljubljana, 25. 4. 2016

programski svet protest

 

Božja služba Programskega sveta RTV

Izak Košir na spletni strani Mladine ekskluzivno piše o tem, kako je Programski svet rokohitrsko, na načelu z Mitjo Štularjem, prekoračil vsa možna pooblastila z zanj pričakovano idejo, da se bogoslužje po novem predvaja na 1. Programu Radia Slovenija. Problem?

Mladina Košir bogoslužje rtv

Ja, kot ugotavlja Marko Milosavljevič na Facebooku, s tem »posega v dele programa, v pristojnosti urednikov, zahteva objavo točno določenih oddaj in zahteva objavo točno določenega števila specifičnih oddaj.  Kar pomeni, da »krši Statut, hkrati pa tudi Zakon o RTVS, ki v svojem 16. členu nikjer ne omogoča tovrstnih intervencij.«

Programski svet RTV Slovenija pod vodstvom Mitje Štularja zahteva predvajanje bogoslužja na 1. programu Radia Slovenija na šest največjih praznikov. Te naj bi si razdelila rimskokatoliška in evangeličanska cerkev. Verskim obredom so lahko poslušalci do zdaj prisluhnili na 3. programu. Sklep, ki si ga lahko v celoti preberete na tej povezavi, je bil sprejet prejšnji teden, z njim pa se krši status javne televizije, ki v 11. členu pravi da “programski svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezani z objavo delov programa”.

Eden od programskih svetnikov Nikola Damjanić je zaradi tega Mitjo Štularja že pozval k odstopu, hkrati meni, da ima programski svet pri glasovanjih dvojna merila in da je bilo omenjeno glasovanje “čista manipulacija” s strani predsednika sveta, saj v prvem glasovanju niso dobili potrebne večine (15 glasov), temveč zgolj 13. “Programski svet, ki si prilašča funkcijo uredniškega odbora, se nima pravice vtikati v uredniško politiko, predsednika Mitjo Štularja zato pozivam, naj se častno umakne. Poleg tega, če že imamo verski program, naj upošteva tudi druge verske skupnosti,” pravi Damjanić, ki je vsem članom Programskega sveta poslal tudi na Štularja naslovljeno protestno pismo.

V tem med drugim zapiše, da je bilo njegovo “vodenje seje ob sprejemanju PPN je bilo vrhunec vašega sicer dobro znanega manipulativnega sloga vodenja sej”. Damjanić je Štularja, ki se mu sicer mndat predsednika sveta izteče čez šest mesecev, še obtožil, da v delo sveta vnaša “politikantstvo in razdor”.

“Najprej ste namerno preslišali kompromisni predlog svetnika Grila, ki je predlagal, naj prenos verskih obredov še naprej ostane na 3. radijskem programu, medtem ko bi zgolj obrede ob najpomembnejših cerkvenih praznikih (teh naj bi bilo 5 ali 6) prenašali na 1. programu radia. Raje ste sami oblikovali amandma, po katerem naj bi verske obrede v celoti prenašali na 1. programu. Hoteli ste, da o zadevi glasujemo v paketu, očitno računajoč, da bomo v želji zagotoviti zavodu normalno delovanje »pogoltnili« oziroma spregledali tudi vaše kukavičje jajce. Šele po opozorilu nekaterih svetnikov ste nazadnje pristali na edino logično razlago, da je treba glasovati o vsakem amandmaju posebej. Ko je vaš amandma dobil le 13 glasov, ste to razglasili za njegovo potrditev, čeprav bi kot predsednik programskega sveta morali znati na pamet vsa pravila glasovanja, na primer zahtevo, da mora biti PPN (in vse, kar je z njim povezano) sprejet z absolutno večino. Nato pa ste izvedli še eno proceduralno akrobacijo, ko ste dali na glasovanje še amandma v skladu s predlogom svetnika Grila, ki bi ga sicer morali dati že prej na glasovanje. Sledili ste pač logiki: rešujmo, kar se rešiti da,” piše Damjanić, ki poudarja osebno nima nič proti verskim vsebinam, ki naj bi bile sestavni del radijskih in televizijskih vsebin. da pa je za enakopravno obravnavo.

Kot je pojasnil strokovnjak za medije in profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV) Marko Milosavljević programski svet s tem sklepom (natančneje, Amandmajem št. 3-1/2 k Programsko-produkcijskem načrtu RTVS za leto 2016) posega v dele programa, v pristojnosti urednikov, zahteva objavo točno določenih oddaj in zahteva objavo točno določenega števila specifičnih oddaj. “Z vsem tem krši Statut, hkrati pa tudi Zakon o RTVS, ki v svojem 16. členu nikjer ne omogoča tovrstnih intervencij. Programski svet RTVS že nekaj časa dokazuje, da deluje povsem samovoljno ter krši Statut in/ali Zakon o RTVS. Kdo ve, morda bo Programski svet na naslednji seji zahteval, da mora TVS objaviti intervju s točno določenim politikom in ne sme objaviti točno določenega filma ali dokumentarca. Morda bo zahteval cenzuro prispevkov in objavo točno določenih drugih prispevkov, pri čemer bo zahteval tudi, kateri novinar mora ali sme prispevke narediti,” pojasnjuje Milosavljević in dodaja, da potem ne potrebujemo ne urednikov, ne javne radiotelevizije. Hkrati se sprašuje, ali je RTV Slovenija že postala “cenzorska radiotelevizija”.

Bogoslužje Programski svet RTV

ARS in odprto pismo

Včeraj sem na vodstvo RTV Slovenija naslovil spodnje pismo. Bilo je takoj po mojem prihodu iz bolnice in prejetem odprtem pismu (tudi spodaj), ki je iz povsem tretjih krogov priromalo na moj naslov. O tem, kaj si mislim o deljenju krivde v javnem zavodu, sem pred kratkim povedal v Mladini. Dokler se ne bodo priglasili k besedi novinarji in povedali, kaj se dogaja, se lahko zgolj jajčkamo – na eni strani bo vodstvo RTVS vse zanikalo, na drugi bomo imeli pisma podpore. Novinarji pa še kar molčijo…

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede delovanja programa ARS

Spoštovano vodstvo RTV Slovenija, danes sem prejel odprto pismo sodelavcev programa ARS, ki ga zaenkrat podpisujejo Uroš Rojko, Mirjam Žgavec, dr. Gregor Pompe, Jure Dobovišek, Eva Blumauer in Brina Jež-Brezavšček, verjetno pa je število podpisnikov še večje, ker gre za pobudo njihovega zbiranja.

Podpisani opisujejo zadnja dogajanja na Radiu Slovenija na uredništvu Tretjega programa in napovedujejo nič manj kot to, da se nam obeta razpustitev programa ARS in s tem tudi ukinitev kakršnihkoli umetniških vsebin na nacionalnem radiu.

Kot član programskega sveta RTV Slovenija, kjer imamo skupaj s sosvetniki nalogo bedeti nad programsko avtonomijo zavoda, sem nemalo presenečen nad nezadostno informiranostjo o teh dogodkih. Na eni izmed sej smo bili sicer deležni pojasnila direktorja Vinka Vasleta po skrajno nenadni zamenjavi odgovorne urednice Vilme Štritof Čretnik, ki naj bi domnevno prekoračila finančne omejitve. Toda iz priloženega pisma je videti, da so razlogi za njeno zamenjavo bistveno bolj kompleksni. Bilo bi nadvse bizarno, če bi za nekatere radikalne poteze – če se izkažejo za resnične – med zadnjimi zvedeli tisti, ki sedimo v našem svetu.

Zato vodstvo RTV Slovenija naprošam za dodatna pojasnila, ki se zdijo več kot potrebna, saj je del množičnih medijev že povzel navedeno pismo, reakcije vodstva pa nismo bili deležni. Očitki v pismu, pripetem spodaj, so jasno prepoznavni in vsak med njimi terja svoj odgovor.

Hvala za vaše odgovore.

Ptuj, 28. 8. 2008

***

Pripeto odprto pismo:

Odbor za zaščito umetniške glasbe z veliko mero skrbi spremlja zadnje dogodke na Radiu Slovenija, ki alarmantno kažejo na krizno in kritično situacijo v hiši. Ta najbolj škodi slovenski glasbeni kulturi. Nenavaden odnos do programa Ars sta sprva napovedovala na videz nepomembna selitev v neprimerne in premajhne prostore in nato radikalno krčenje finančnih sredstev, čeprav skuša direktor Radia v medijih dokazati v medijih nasprotno. Potem pa je v zadnjem obdobju sledila najprej odstavitev urednice tretjega programa (junij), odpoved je »dal« direktor glasbene produkcije, kot vrh ledene gore in zadnji udarec pa gre razumeti razrešitev urednika literarnega in urednice uredništva za resno glasbo (mimogrede, oba sta se osebno izpostavila na seji nacionalnega sveta za kulturo, na kateri je bilo izrečenih nekaj resnih pripomb na račun odnosa vodstva in nekaj urednikov do kulturnih vsebin). Pri tem pa se zdi nenavadna tudi sama metoda razrešitve, saj je bila urednica razrešena ustno in brez jasno navedenih razlogov.

Nadaljnje nerazumevanje specifičnosti oblikovanja in vodenja programov z umetniško vsebino pa je vodstvo radijske hiše dokazalo tudi z imenovanjem v.d. urednice uredništva programa za resno glasbo. Tako ga zdaj vodi oseba brez ustreznih strokovnih znanj in izkušenj na glasbenoumetniškem področju. Takšna nonšalanca je seveda skrb zbujajoča – tako pomembnega uredništva, ki kot edino v Sloveniji skrbi za sistematično predstavljanje sodobnih glasbenoumetniških ustvarjalnih in poustvarjalnih dosežkov ter glasbeno produkcijo hkrati, nikakor ne more voditi kdor koli, temveč le strokovno kompetentna (s potrebnimi glasbenimi znanji), izkušena oseba z jasnim vpogledom v slovensko in širše glasbeno življenje. Takšna gesta pa jasno nakazuje tudi omalovažujoč odnos do glasbenih ustanov (Akademija za glasbo, Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete … ), muzikologov, glasbenih pedagogov in ne nazadnje tudi glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev.

Odbor se zato ob vseh teh neljubih dogodkih sprašuje, ali morda žal ne izkazujejo »poslanstva« in svetovnega nazora vodstva radijske hiše. Če je tako, to pomeni, da vodstvo nima nikakršnega občutka za kulturo in umetnost. Nacionalno poslanstvo javne radijske hiše, zlasti pa programa Ars, je med drugim tudi predstavljanje slovenskih in tujih umetniških dosežkov.. Takšno poslanstvo je v današnjem izrazito tržno naravnanem svetu celo najpomembnejše, saj je težko pričakovati, da se bodo z umetniško glasbo ukvarjale tudi komercialne radijske postaje. Tako opravlja uredništvo za resno glasbo Radia Slovenija izrazito pomembno funkcijo, saj skrbi za sistematično predstavljanje ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, prek svojih mednarodnih povezav (EBU) deluje kot okno v svet slovenski glasbi, hkrati pa ima tudi širšo izobraževalno in ozaveščevalno nalogo. Navsezadnje ga k temu zavezuje tudi zakon. Zadnji dogodki pa kažejo na popolno marginalizacijo uredništva in kot posledico programa za resno glasbo, ki naj bi se očitno bolj prilagajal zahtevam trga – torej gre za neke vrste eksekucijo duhovnih in estetskih vrednot. Tretjega progama, ki ne opravlja več take funkcije, potemtakem sploh ne potrebujemo. To je seveda bogokletna misel, vendar žal poanta, ki jo je mogoče odčitati v globini potez trenutnega vodstva hiše.

Zaradi vseh že izvršenih dejstev in tudi izrazito negativnega odnosa do umetniških vsebin, še posebej glasbenih, pričakujemo takojšen odziv in ukrepe ministra za kulturo. Ta bo le s takojšnjo in učinkovito reakcijo lahko dokazal, da je še kulturni minister – zadnji dogodki na Radiu namreč dokazujejo, da je slovenski radijski prostor že onkraj kulture: v tem in tudi onem pomenu besede.

Odbor za zaščito umetniške glasbe