Včeraj sem na vodstvo RTV Slovenija naslovil spodnje pismo. Bilo je takoj po mojem prihodu iz bolnice in prejetem odprtem pismu (tudi spodaj), ki je iz povsem tretjih krogov priromalo na moj naslov. O tem, kaj si mislim o deljenju krivde v javnem zavodu, sem pred kratkim povedal v Mladini. Dokler se ne bodo priglasili k besedi novinarji in povedali, kaj se dogaja, se lahko zgolj jajčkamo – na eni strani bo vodstvo RTVS vse zanikalo, na drugi bomo imeli pisma podpore. Novinarji pa še kar molčijo…
Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede delovanja programa ARS
Spoštovano vodstvo RTV Slovenija, danes sem prejel odprto pismo sodelavcev programa ARS, ki ga zaenkrat podpisujejo Uroš Rojko, Mirjam Žgavec, dr. Gregor Pompe, Jure Dobovišek, Eva Blumauer in Brina Jež-Brezavšček, verjetno pa je število podpisnikov še večje, ker gre za pobudo njihovega zbiranja.
Podpisani opisujejo zadnja dogajanja na Radiu Slovenija na uredništvu Tretjega programa in napovedujejo nič manj kot to, da se nam obeta razpustitev programa ARS in s tem tudi ukinitev kakršnihkoli umetniških vsebin na nacionalnem radiu.
Kot član programskega sveta RTV Slovenija, kjer imamo skupaj s sosvetniki nalogo bedeti nad programsko avtonomijo zavoda, sem nemalo presenečen nad nezadostno informiranostjo o teh dogodkih. Na eni izmed sej smo bili sicer deležni pojasnila direktorja Vinka Vasleta po skrajno nenadni zamenjavi odgovorne urednice Vilme Štritof Čretnik, ki naj bi domnevno prekoračila finančne omejitve. Toda iz priloženega pisma je videti, da so razlogi za njeno zamenjavo bistveno bolj kompleksni. Bilo bi nadvse bizarno, če bi za nekatere radikalne poteze – če se izkažejo za resnične – med zadnjimi zvedeli tisti, ki sedimo v našem svetu.
Zato vodstvo RTV Slovenija naprošam za dodatna pojasnila, ki se zdijo več kot potrebna, saj je del množičnih medijev že povzel navedeno pismo, reakcije vodstva pa nismo bili deležni. Očitki v pismu, pripetem spodaj, so jasno prepoznavni in vsak med njimi terja svoj odgovor.
Hvala za vaše odgovore.
Ptuj, 28. 8. 2008
***
Pripeto odprto pismo:
Odbor za zaščito umetniške glasbe z veliko mero skrbi spremlja zadnje dogodke na Radiu Slovenija, ki alarmantno kažejo na krizno in kritično situacijo v hiši. Ta najbolj škodi slovenski glasbeni kulturi. Nenavaden odnos do programa Ars sta sprva napovedovala na videz nepomembna selitev v neprimerne in premajhne prostore in nato radikalno krčenje finančnih sredstev, čeprav skuša direktor Radia v medijih dokazati v medijih nasprotno. Potem pa je v zadnjem obdobju sledila najprej odstavitev urednice tretjega programa (junij), odpoved je »dal« direktor glasbene produkcije, kot vrh ledene gore in zadnji udarec pa gre razumeti razrešitev urednika literarnega in urednice uredništva za resno glasbo (mimogrede, oba sta se osebno izpostavila na seji nacionalnega sveta za kulturo, na kateri je bilo izrečenih nekaj resnih pripomb na račun odnosa vodstva in nekaj urednikov do kulturnih vsebin). Pri tem pa se zdi nenavadna tudi sama metoda razrešitve, saj je bila urednica razrešena ustno in brez jasno navedenih razlogov.
Nadaljnje nerazumevanje specifičnosti oblikovanja in vodenja programov z umetniško vsebino pa je vodstvo radijske hiše dokazalo tudi z imenovanjem v.d. urednice uredništva programa za resno glasbo. Tako ga zdaj vodi oseba brez ustreznih strokovnih znanj in izkušenj na glasbenoumetniškem področju. Takšna nonšalanca je seveda skrb zbujajoča – tako pomembnega uredništva, ki kot edino v Sloveniji skrbi za sistematično predstavljanje sodobnih glasbenoumetniških ustvarjalnih in poustvarjalnih dosežkov ter glasbeno produkcijo hkrati, nikakor ne more voditi kdor koli, temveč le strokovno kompetentna (s potrebnimi glasbenimi znanji), izkušena oseba z jasnim vpogledom v slovensko in širše glasbeno življenje. Takšna gesta pa jasno nakazuje tudi omalovažujoč odnos do glasbenih ustanov (Akademija za glasbo, Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete … ), muzikologov, glasbenih pedagogov in ne nazadnje tudi glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
Odbor se zato ob vseh teh neljubih dogodkih sprašuje, ali morda žal ne izkazujejo »poslanstva« in svetovnega nazora vodstva radijske hiše. Če je tako, to pomeni, da vodstvo nima nikakršnega občutka za kulturo in umetnost. Nacionalno poslanstvo javne radijske hiše, zlasti pa programa Ars, je med drugim tudi predstavljanje slovenskih in tujih umetniških dosežkov.. Takšno poslanstvo je v današnjem izrazito tržno naravnanem svetu celo najpomembnejše, saj je težko pričakovati, da se bodo z umetniško glasbo ukvarjale tudi komercialne radijske postaje. Tako opravlja uredništvo za resno glasbo Radia Slovenija izrazito pomembno funkcijo, saj skrbi za sistematično predstavljanje ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, prek svojih mednarodnih povezav (EBU) deluje kot okno v svet slovenski glasbi, hkrati pa ima tudi širšo izobraževalno in ozaveščevalno nalogo. Navsezadnje ga k temu zavezuje tudi zakon. Zadnji dogodki pa kažejo na popolno marginalizacijo uredništva in kot posledico programa za resno glasbo, ki naj bi se očitno bolj prilagajal zahtevam trga – torej gre za neke vrste eksekucijo duhovnih in estetskih vrednot. Tretjega progama, ki ne opravlja več take funkcije, potemtakem sploh ne potrebujemo. To je seveda bogokletna misel, vendar žal poanta, ki jo je mogoče odčitati v globini potez trenutnega vodstva hiše.
Zaradi vseh že izvršenih dejstev in tudi izrazito negativnega odnosa do umetniških vsebin, še posebej glasbenih, pričakujemo takojšen odziv in ukrepe ministra za kulturo. Ta bo le s takojšnjo in učinkovito reakcijo lahko dokazal, da je še kulturni minister – zadnji dogodki na Radiu namreč dokazujejo, da je slovenski radijski prostor že onkraj kulture: v tem in tudi onem pomenu besede.
Odbor za zaščito umetniške glasbe