Vodstvo RTV Slovenija je škandalozno presodilo, da je stranka Naša dežela, ki jo vodi Aleksandra Pivec, po njegovem tolmačenju parlamentarna stranka, kar ji omogoča nastopanje v bolj atraktivnih terminih soočenj na javni radioteleviziji. Razlaga je bila amaterska in povsem neutemeljena, odločitev je sprejelo z izmišljenim argumentom o nasledstvu – Naša dežela naj bi bila nekakšna naslednica upokojenske stranke.
Mnenje vodstva je bilo nepodpisano, oporekala mu je celo pravna služba RTV Slovenija, izpeljano na lastno pest pa je bržkone del projekta »reševanja vojakinje Aleksandre« za potrebe promocije Janševega satelita tik pred volitvami in obenem onemogočanja stranke Roberta Goloba. Sabina Muratović naj bi se po taki odločitvi, poroča Večer, umaknila s položaja strokovne direktorice za področje prava in kadrovske politike na RTV Slovenija. Vse našteto kaže na brutalna dogajanja v RTV hiši in dejstvo, kako močno spolitizirano deluje generalni direktor Andrej Grah Whatmough s svojimi pribočniki.
Protest Alenke Bratušek
Včeraj smo doživeli prvi nastop predsednice Naše dežele v opisani vlogi, nastopila je v predvolilnem soočenju. Voditeljica Andreja Gregorič je dovolj pogumno oddajo začela s pojasnilom, ki bi ga lahko dojeli tudi kot blago distanciranje: »Po odločitvi generalnega direktorja RTV Slovenija je na nocojšnje soočenje skupine parlamentarnih strank vabljena tudi Aleksandra Pivec, stranke Naša dežela.«
Kot je opozorila novinarka iste hiše Eugenija Carl, se je nastopu tiho uprla urednica iste predvolilne oddaje Vesna Pfeiffer in »se ni hotela podpisati pod nezakonito početje generalnega direktorja, ki je samovoljno, mimo pravne službe RTV, odločil, da je stranka Pivčeve parlamentarna stranka.«
Končno pa je svoj nastop v oddaji kot sploh prva nastopajoča v njej odločno začinila Alenka Bratušek in v svojem protestu dejala, da razume kot nedopustno aktualno dogajanje na nacionalki, ki je po njenem ugrabljena, pri tem pa je komentirala tudi predsednika programskega sveta RTV Petra Gregorčiča, ker je v nekem nastopu na Nova24TV povedal, da si SAB ne zasluži mesta v parlamentu. Pričakovali bi, da bo kaj o favoriziranju Pivčeve povedala vsaj predstavnica stranke DeSUS, pa očitno ni bila pri volji.

V oddaji smo pogrešali gesto, h kateri je pozival novinar Primož Cirman in kar sem sam posvojil kot moto nujnega novinarskega ravnanja: mar ni dolžnost, da skorumpiranim politikom novinarji vztrajno zastavljajo zoprna vprašanja, dokler ne prejmejo zadovoljivih odgovorov? O tem pišem v besedilu O odgovornosti novinarjev v karieri predsednice Naše dežele.
200 evrov najemnine
V novi aferi, ki jo je razkril portal Necenzurirano, se mora proslula političarka braniti pred očitkom, da stanuje v prestižnem stanovanju ob vrsti sumljivih nepojasnjenih okoliščin, povezanih tudi z njenim bivšim možem in njegovo novo službo, višino najemnin in zanimivimi časovnimi sovpadanji, kjer poti vodijo do ministra Aleša Hojsa. Med vsemi se kot najbolj intrigantno poraja vprašanje, za kakšne potrebe in pod kakšnimi pogoji je bilo stanovanje v Vili Šmartinka sploh kupljeno.
Morda predvolilno soočenje ni bila najbolj primerna priložnost, toda dejstvo je, da tudi tokrat nismo doživeli prepotrebnih vprašanj Pivčevi, pa korupcijskih afer okoli nje, ki terjajo prepričljiva pojasnila, sploh ne zmanjka. Sploh po tistem, ko vemo, da je najemniška pogodba, s katero maha naokoli, nepodpisana in je celo razkrito, da je od začetka plačevala po 200 evrov mesečne najemnine:
»Njegov lastnik Dejan Jurkovič namreč trdi, da mu je med majem in novembrom 2021 plačevala le 200 evrov za souporabo stanovanja, češ da to ni imelo kuhinje. Teh navedb neodvisno ni mogoče preveriti. Pogodbe o najemu, ki jo je javno razkril Jurkovič, sicer nikjer ne omenja plačevanja pravice do souporabe. Ravno nasprotno: račun, ki ga je pokazal, teh 200 evrov mesečno izrecno navaja kot ‘plačilo najemnine’.«
Necenzurirano navaja številne težko pojasnljive »naključne« okoliščine najema stanovanja zanjo in za moža, ki se kar same ponujajo, da jih novinarji raziščejo – če tega niso sposobni, pa vsaj, da od političarke terjajo odgovore v za to najbolj primernem trenutku, ki jim ne na voljo, torej tik pred volitvami. Toliko o verjetno znova zamujenih novinarskih izzivih in odgovornosti.
Usoda RTV Slovenija
Izmikajočemu Igorju E. Bergantu je v intervjuju za Jano, kjer posredno kritizira preveč kritične do dogajanja na RTVS, uspel nenavaden wishful thinking:
»Po volitvah bodo spremembe na tem področju nujne, seveda v smeri zagotavljanja neodvisnosti RTV Slovenija v vseh pogledih.«
Čemu ravno po volitvah, le zaradi njih? Če se tri tedne pred njimi računa na zmago Roberta Goloba, potem se res zdi, da je nekaj upanja v tej smeri, kajti v predvolilnem soočenju na POP TV je prvak stranke Gibanje Svoboda že čisto na začetku svojih nastopov povedal, da bo eden njihovih prvih korakov, še preden se bodo konstituirali kot vlada, povezan s sprejetjem novega zakona o RTV Slovenija.
Težava je kakopak v tem, da se, tudi če odmislimo njegovo vsebino, sprejem novega zakona ne bo odvil zelo hitro. Skoraj zanesljivo lahko računamo, da bo Janša nato zahteval referendum. Izkušnje imamo: sedanji Grimsov zakon je bil na referendumu potrjen leta 2005, nov predlog zakona, ki ga je pripravila Majda Širca, pa je na referendumu leta 2010 padel. Za nov zakon je glasovalo 27,67 odstotkov udeležencev, proti pa 72,33 odstotkov.
Janša je torej prepričljivo slavil in posledično je Grimsov zakon še vedno v veljavi, pri čemer večini slovenskih medijev celih sedemnajstih letih ni uspelo javnosti sporočiti, kdo je njegov pravi avtor, kar je najbrž za Guinessovo knjigo rekordov abotnih dosežkov našega novinarstva.
Če uspe Janša disciplinirano pripeljati svojo volilno bazo na volišča v obsegu 72 odstotkov, levici pa to nikakor ne gre od rok, kaj lahko pričakujemo glede sprejetja potencialnega novega zakona, ki ga bo predlagala in sprejela potencialna Golobova koalicija? Optimizem ni ravno na mestu.
Več:
O odgovornosti novinarjev v karieri predsednice Naše dežele
Aleksandra Pivec živi v stanovanju, kupljenem za polovico tržne cene
You must be logged in to post a comment.