Replika na zapis g. Branka Grimsa (PP 29, 11. julij 2009)
Je poslanec SDS Branko Grims avtor zakona o RTV Slovenija? Bilo je 29. novembra 2006 v parlamentu, ko smo v razpravi o interpelaciji proti kulturnemu ministru zaslišali znan glas: »Namreč Zakon o RTV Slovenija – vi veste, da sem bil pravzaprav jaz tisti glavni avtor, ki ga je napisal – je bil potrjen na referendumu. Jaz sem bil avtor tega zakona v celoti, tisto, kar se sedaj nekje celo napleta, da ga je napisal Klemen Jaklič in podobno, so čiste oslarije. Celotno besedilo v osnovi od prve do zadnje besede je bilo napisano z moje strani, s tiskovnimi napakami vred.«
Odgovor na uvodno vprašanje je torej jasen. Kdo je osel in kdo je zagrešil tiskovne napake, tudi. Za nepoučene, če sploh obstajajo: »avtor tega zakona v celoti« se je namreč od prve obelodanitve zakona aprila 2005 ves čas skliceval na imenitne tuje in domače pravno podkovane avtorje predloga zakona. Anonimne zato, ker jih menda želi zaščititi pred klevetami – to da dokazuje nesvobodo javne besede pri nas, je takrat pribil. Ob nenadejanem velikodušnem dejanju skesanega priznanja (no ja, takrat je želel prejkone zaščititi kulturnega ministra pred interpelacijskimi argumenti) sem pohitel javno povedati, da je g. Grims avtor laži leta. Kaj leta, leto in pol nas je vlekel za nos, naplahtal celo Slovenijo in na koncu s pičlo večino trpko slavil referendumsko zmago ob potrjevanju zakona o RTV Slovenija septembra 2005. Če bi ga bilo kaj v hlačah, bi moral priznati, da je treba referendum razveljaviti, in z njim zakon; če namreč v SDS trdijo, da bo treba razveljaviti državnozborske volitve 2008 v trenutku, ko se bo izkazalo, da je bila afera Patria inscenirana, potem je bil po istih vatlih lažiran tudi Grimsov zakon. Kajti državljani so bili zavedeni z bistveno informacijo – da ga niso napisali vrhunski tuji in domači strokovnjaki, temveč njegova, hmm, malenkost.
No, ta leta sem pozorno spremljal, kakšen odnos bo do svoje laži vzpostavil g. Grims. Jo bo ljubkoval, pestoval, priznal, jo bo sploh komentiral? To se ni zgodilo do njegovega zapisa v Pismih bralcev (PP 29) 11. julija 2009 v Delu, na katerega repliciram. No, zgodilo se ni niti, da bi bila javnost pozorna na Grimsovo laž in njene dalekosežne posledice. Celo več, nekateri mediji in časopisi, npr. Dnevnik, so moja opozorila in replike o tem zavestno ignorirali. In kaj torej g. Grims, avtor največje laži leta 2006, pravi danes, julija 2009? Pozabi na svoje skesano priznanje in se zateče v prvotno laž:
»Podobno je šlo za očitno sprevračanje mojih besed, ko gre za sodelovanje pri oblikovanju besedila predloga zakona o RTVS in njegove obrazložitve, ki ga je vlada poslala v parlamentarni postopek, čemur po domače rečemo pisanje zakona. Vsaj stokrat sem v zakonodajnem postopku in referendumski kampanji zelo jasno povedal, da so številni strokovnjaki sodelovali pri pisanju zakona o RTVS in sebe nikoli nisem izvzel, saj prav nikoli nisem trdil, da z zakonom nimam nič… Prvotni osnutek zakona je še pred začetkom parlamentarnega postopka dodelala številna skupina strokovnjakov iz služb ministrstva, strokovne javnosti, ter pravnih strokovnjakov s področja ustavnega prava in vladne pravne službe, kar lahko kadar koli dokažem. Pri pisanju zakona o RTVS, ki je bil na predlog vlade predmet zakonodajnega postopka v parlamentu in bil dokončno potrjen na referendumu, so torej še kako sodelovali tudi številni strokovnjaki iz pravne in medijske stroke, vključno s kakšnim predavateljem na uglednem Harvardu – in sem torej govoril resnico!«
Sploh ne dvomim: tudi baron Münchhausen vedno govori čisto resnico. O teh in podobnih münchhausenskih metodah g. Grimsa, pa tudi nujnosti poimenovanja laži s pravo besedo pišem v svoji knjigi »Somrak medijske avtonomije«. Ne bom presenečen, če bo v svojem recenzentskem trudu novinarje in drugo javnost – kar ni težko, glede na to, kako neprofesionalni so in kako zelo jih (ne) zanima novinarska avtonomija – znova prehitel naš avtor.
Boris Vezjak, Ptuj