Programski svetniki zapečatili usodo javne radiotelevizije

Naj začnem z demantijem. Moj komentar k današnjemu dogajanju na Programskem svetu RTV Slovenije je povzel spletni Večer, delni poudarek se je znašel tudi v naslovu časopisnega prispevka in se je glasil takole: »Bo Natalija Gorščak res skoraj zanesljivo ostala na položaju?«

Žal ta del ne ustreza moji zapisani poanti, skrajšuje jo in s tem jemlje iz konteksta. Obenem prispevek v Večeru v celoti navaja moje predvidevanje o tem, kaj se lahko zgodi, če se bo seje udeležilo najmanj 15 svetnikov, zato je vsakemu pozornemu bralcu lahko jasno, da sta naslov in poanta v neskladju:

Kot vemo, je sklepčnost postavljena na 15. Če bi se jih zbralo najmanj toliko, je silno težko verjeti, da bi prav vsi navzoči potrdili predlog razrešitve, zato bo direktorica po današnjem dnevu skoraj zanesljivo ostala na položaju. 

Trditev se torej nanaša le na situacijo, ki se danes ni zgodila: sklica seje se je udeležilo le 13 svetnic in svetnikov, ki niso bili sklepčni. Če bi se jih 15, in zgolj na to situacijo se nanaša moja prognoza, pa direktorica po seji zanesljivo ne bi bila razrešena.

Pojasnilo omenjam, ker sta se ob naslov Večera in mene hitro obregnila Bojan Požar in predsednik vlade, češ da je bila moja prognoza napačna. Prav nasprotno, bila je točna.

Današnji debakel, zelo verjetno smo bili priča enemu najbolj črnih dni v novejši zgodovini RTV hiše, so omogočili prav odsotne članice in člani sveta. Generalni direktor si je s perfidno akcijo sredi poletja pokoril programski svet in zdaj bo direktorico lahko gladko razrešil. Uverturo v politični prevzem najpomembnejšega medija v državi po zgledu iz leta 2005 ni omogočila le »nova metla«, kot mu ljubkovalno pravi predsednik vlade, ampak predvsem večina svetnikov, katerih počitniške navade je nekdo dodobra raziskal ali celo stimuliral. Napovedane vojne z mediji zahtevajo zvite operacije in ta je bila takšna.

Marko Milosavljević je na Facebooku odlično povzel pričakovanje dogajanja čez poletje. Po njegovem so vlade in pobude stranke SDS vedno funkcionirale, ko je šlo za medije, na soroden način: leta 2005 so predlog Zakona o RTV Slovenija poslali v javnost na Veliki petek pozno popoldne, da bi ga ob velikonočnem podaljšanem vikendu opazilo čim manj ljudi, in sprva zakonu želeli omogočiti za javno razpravo le pet delovnih dni. Tudi lani so predloge treh medijskih zakonov v javno razpravo poslali prvi teden julija – torej prav tako v času počitnic in dopustov, ko so ljudje na zakone manj pozorni in ko hkrati mnoge institucije in organizacije niso tako hitro odzivne. In tudi takrat je Ministrstvo za kulturo želelo najprej dovoliti le en teden za javno razpravo, je spomnil Milosavljević.

Pobuda generalnega direktorja sredi poletja je zato zgolj nadaljevala tak perverzen niz čistk brez ustrezne razprave. Zdaj se lahko bojimo najhujšega, uvedbe že videne politične kontrole vladajoče stranke SDS in njenih satelitov nad javno radiotelevizijo.

Več:

Tragikomedija z neudeležbo: odprta vrata v politični prevzem RTV Slovenija, če programski svetniki ne pridejo na sejo