Prazniki, ki jih na RTV uravnotežujejo

Kolikšen napredek lahko izmerimo v petih letih glede medijskih prispevkov na RTV Slovenija, posvečenih praznovanju Dneva upora proti okupatorju?

Natančno pet let nazaj sem obširneje poročal ravno o tem (Za RTV praznovanje upora proti okupatorju ni smiselno) in se med drugim spraševal, kateri bo naslednji praznik, ki nam ga bo RTV poskušala vzeti in s pomočjo katerih zgodovinarjev:

»V prispevku Julije Kočar so na sam dan praznika, torej Dan boja proti okupatorju, ponovili staro recepturo in dali priložnost dvema za ta namen izbranima »uravnoteževalcema«, zgodovinarjema dr. Božu Repetu in dr. Tamari Griesser Pečar. Očitno po sistemu levo-desno.«

Takrat sem medijsko poročilo o odvečnosti dneva upora proti okupatorju, prej dneva osvobodilne fronte,  vzel za eno najbolj pomenljivih sporočil urednikov javnega zavoda, ki smo ji slišali v zadnjih letih. Predvajano na sam dan praznika v večernem TV dnevniku.

Lažni praznik

Letošnji dogodek so v istem dnevniku priključili prispevku o Borutu Pahorju – in prav njegov nastop sem že pokomentiral pred dnevi v kar dveh zapisih (Pahorjev pogled na Dan upora proti okupatorju, razložen za telebane, Interpretacijska dvojnost politične amfibije).

Avtorica Jasna Krljić Vreg je pred kamere povabila dve osebi, znova po znanem ključu, zgodovinarja dr. Aleša Gabriča in tudi tokrat dr. Tamaro Griesser Pečar. Dikcija slednje je bila spet podobna in že slišana: da praznujemo praznik brez vsebine, da 26. aprila 1941 ni bilo ne Osvobodilne fronte in ne upora, da gre za potvarjanje zgodovinskih dejstev. Za fake news in fake praznik.

Novinarka je potem nadaljevala s pojasnilom, da je to praznik, ki še vedno deli tudi zgodovinarje, torej stroko, podobno kakor pri nas pa je tudi z drugimi narodi, kar je bila poanta dr. Aleša Gabriča. Iz nje, da je vojna razdelila tudi druge narode, se je razvil kontrastni zaključek, da so ti »zmogli potegniti ločnico med kolaboracionizmom in protifašističnim uporom«, čemur je potem sledil še finalni stavek in nekakšen, sicer že tisočkrat slišani moralizem obžalovanja: »Mi tega očitno po toliko letih ne zmoremo.«

Kavelj 22

Analiza obeh prispevkov v razmiku petih let bi pokazala, da je bilo v letošnjem neznatno manj relativizacije, vendar se je osnovna ideja novinarskega »uravnoteževanja« zgodovinskih pogledov ohranila. Toda spomnimo se mehanizma kavlja 22: recimo, da je v človekovi naravi, da stvari izgublja, npr. denarnice in očala. Pač običajna banalna težava. Da bi recimo našli očala kot izgubljeni predmet, pa dejansko sami potrebujemo očala. Torej jih ni mogoče najti, če jih nimamo.

Recimo torej takole: da bi našli resnico o nastanku osvobodilne fronte, posledično pa utemeljenosti Dneva upora proti okupatorju, včasih dneva osvobodilne fronte ali dneva OF, potrebujemo pravilno fokusirana zgodovinska očala. Ampak če smo jih izgubili ali uporabljamo takšna z nasprotnimi dioptrijami, te resnice pač nikoli ne bomo našli.

In čeprav na ravni izrečenega ni mogoče očitati tega, da je z ugotovitvijo o »nemoči« postavitve ločnice med kolaboranti in protifašisti kaj narobe, tukaj manjka pojasnilo, zakaj se to dogaja, saj trditev že anticipira porazdeljeno krivdo. Zraven se v naracijo prispevka vrine dvom in  v tem smislu zaključni moralizem javne radiotelevizije ne deluje, saj sama hevristično ponuja dvoje nasprotnih dioptrij in se potem čudi, da jih, očal namreč, ne najdemo. Naj ponudim nadvse preprosto analogijo: če imate v prispevku osebo A, ki trdi, da obstajajo marsovci, in osebo B, ki trdi, da ne obstajajo, potem si gledalec ne bo mogel nič pomagati z zaključki tipa »Očitno po toliko letih ne zmoremo konsenza«.

Časi, ko so nam še čestitali

Tezo o komunistični medvojni uzurpaciji NOB pri nas najbolj udarno propagira predsednik Borut Pahor. A en velik korak se je v zadnjih letih le odvil. V obdobju dobrih desetih let smo doživeli popolno radikalizacijo v odnosu do praznika: od začetne čestitke premierja Janše do popolne blokade in prezira v letošnjem letu. Leta 2006 je bilo takole:

Ob današnjem prazniku se spominjamo pogumnih pripadnikov številnih generacij naših prednikov, ki so v slovenski zgodovini branili slovensko zemljo in slovenstvo. Njihova dejanja so nas ohranila in pred 15 leti omogočila ustanovitev lastne države, je ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorja, zapisal predsednik vlade Janez Janša.

“Danes praznik predstavlja priložnost, da opustimo ideološka razhajanja preteklosti. Dan upora proti okupatorju naj bo praznik vseh Slovenk in Slovencev in vseh državljank in državljanov. Odporništvo proti okupatorju je pozitivna vrednota, vredna spomina in dostojne počastitve,” je zapisal premier Janša v voščilu, objavljenem na spletnih straneh predsednika vlade.

Še en zabavni moment: ne le čestitke, to je bil čas, ko je Janša pozival tudi k opuščanju ideoloških razhajanj, povezanih s preteklostjo. Nič več. Sicer mu nihče ni verjel, pa vendar. Danes je takšen diskurz v celoti prevzel njegov sodrug, predsednik republike.