Da je kar 38 zaposlenih na RTVS prejelo opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni posebno presenečenje, saj so pritiski na zaposlene bolj ali manj prisotni že najmanj od začetka novinarske stavke. Sicer daleč najbolj obsežna grožnja vodstva javne radiotelevizije, ki ga pooseblja Andrej Grah Whatmough, v javnosti pa vse premalo kroži seznam tistih, ki mu operativno pomagajo pri njegovih akcijah, je v popolnem skladu in s pričakovanjem z vsem, kar spremljamo že eno leto: z brezkompromisnim in brutalnim političnim prevzemom servisa, ki se odvija po natančno začrtanih navodilih.
Ne more biti posebnega dvoma, da vodstvo z vsakim novim korakom zaostruje razmere in niti malo ni predano reševanju ugleda hiše, v kar nas želi hlinjeno prepričati – to jemlje zgolj za zunanji izgovor. Bolj se trudi v smeri, da bi ga ob posmehu vsej novinarski avtonomiji dokončno in nepovratno zakockalo. Samo s takšno premiso lahko dovolj zadovoljivo pojasnimo dramatičnost situacije ob absurdnem vztrajanju pri počasnem puščanju krvi, kjer se Kolodvorska spreminja v glavno medijsko klavnico.
Vedno bolj »nič«
Grah Whatmough vedno bolj igra na karto »vse ali nič«, pri čemer pred nami nastaja »nič«. Tokrat se je odločil za svarilno dejanje, ker se je del informativnega programa 5. septembra letos v studiu pridružil voditeljici Jasmini Jamnik in s tem izrazil protest proti pritiskom in grožnjam vodstva RTVS. Zato je pohitel kaznovati vseh osemintrideset. Pred tem so se novinarji »postavili« ob voditelja Sašo Krajnca in brez izrečene besede gledalcem nakazali svoje nestrinjanje s politiko vodstva.
Generalni direktor opazno vedno raje uporablja argument moči, ki mu pripada po funkciji, zaradi množičnih groženj pa že lahko govorimo o zlorabi njegove pozicije. Ker so sodelavci, kot pravi, nepooblaščeno vstopili v Studio 3 Televizije Slovenija v času, ko se je Slovenska kronika predvajala v živo in za voditeljem v kadru ostali 22 sekund, lahko zdaj izgubijo službe.
Preštete sekunde po njegovem kažejo na nedopusten poseg v programsko shemo za potrebe izražanja osebnega mnenja – tega so sicer izrekli, ne da bi odprli usta. Strogo vzeto to celo drži: novinarji so res posredno posegli v program, da bi izrazili svojo protestno sporočilo. Toda kar je pozabil pojasniti, je sicer dobro znan povod: imeli so več kot dobre razloge podpreti svoje kolege v hiši, deležne šikan in vseh vrst pritiskov!
Očitek iz rušenja ugleda
Zastraševalni manever je direktor utemeljil na Pravilniku o hišnem redu ter drugih zakonih. Omenjeno opozorilo se ob njej naslanja na domnevno kršitev neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve zakona o delovnih razmerjih in pravilnik o delovnem času, beremo v dopisu. Ker so stopili v studio, so novinarji po njegovem slabili ugled največjega medijskega zavoda v državi. Zamolčati je moral, da so zgolj upravičeno reagirali na rapidno izgubljanje ugleda, ki ga povzroča on.
Grah Whatmough pričakovano išče podlago za svoje ukrepe v zakonskem okvirju, ki ga zlorablja, da bi utišal zaposlene, ob tem pa jim dejansko neposredno grozi. Na opozorilo o odpovedi pogodbe se niti ne morejo pritožiti, ker jim delodajalec ni omogočil nobenega pravnega sredstva. Kmalu pa bomo videli, glede na razvoj novih protestov, ali je bil s svojimi grožnjami uspešen.
Petek popoldne
V odzivu so novinarji, med njimi sta Eugenija Carl in Gregor Drnovšek javno objavila dopisa na socialnih omrežjih, poudarili dejstvo, da so opozorilo prejeli v petek popoldne, kar je »primeren čas«. Takšen, ko je žal tudi novinarska pozornost najnižja, saj sledi vikend.
Da gre za ultimativen ukrep, s katerim želijo preprečiti prihodnje protestniške geste pred kamero, bi lahko slutili tudi iz zapisa Jančičevega Siola, kjer avtor Na. R. piše, da bo grožnjo z odpovedjo prejelo okoli 60 zaposlenih, po njihovih informacijah tudi Ksenija Horvat, nekdanja urednica informativnega programa TV Slovenija in članica pogajalske skupine, ter Zvezdan Martič, nekoč na čelu multimedijskega centra, poleg pa še mnogi znani novinarji, ki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju stavkovnih zahtev.
Notranja nesolidarnost
Grah Whatmough se sicer rad sklicuje na maloštevilnost stavkajočih, kar v veliki meri drži, saj so aktivni predvsem člani informativnega programa TVS, v kulturno-umetniškem pa bistveno manj; podobno velja tudi za tehnični sektor. Situacija z nekakšnimi stavkokazi v lastnih vrstah je z vsakim dejanjem zaostrovanja razmer bolj pereča in hujša, saj generalni direktor spretno izigrava notranji razkol in nesolidarno postopanje med novinarji samimi.
Stavkajoči bi morali biti »lojalni delodajalcu«, ne pa, da izražajo osebno mnenje, piše v njegovem opozorilu. Še več, deplasirano je ugotavljal, da novinarji v studiu niso bili »planirani v kadru, še posebej pa ne za izražanje osebnih stališč«. Kakor da bi ta bila dopustna, če bi bila načrtovana. Na koncu je lahko predvidljivo sklenil, da so zaposleni s svojim početjem »škodovali ugledu in interesom delodajalca«.
Deloma to drži, najbrž so res prizadeli sicer neplemenite interese političnih eksekutorjev, ki želijo potopiti javni servis. Da bi Grah Whatmough kot delodajalec imel še kakšen ugled do konca svojega življenja, pa ni preveč verjetno, zato mu zagotovo niso mogli škodovati. Še huje, v zgodovino slovenskih medijev se bo zapisal kot največji izmed vseh grobarjev naše javne radiotelevizije. Pač moje osebno mnenje, izraženo na mediju, kjer je to dovoljeno.
Več:
Stavka na RTV Slovenija ali novinarstvo na pogrebu
Eugenija Carl o posegih v RTV program in menjavi voditeljev na dan stavke
Novinarska polarizacija na RTVS: oddaja Panorama bo en sam poklicni izziv
Grah Whatmough z novim trikom sporazuma: podpis pričakuje v nekaj urah
Generalni direktor RTVS grozi stavkajočim
Stavkovni odbor bi moral ob imenovanju Urbanije končati pogajanja