Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija je, tik pred napovedano ponedeljkovo stavko, poslal predlog stavkovnega sporazuma odboru novinarskih sindikatov. Po tistem, ko je prva stavka bila 23. maja in se pogajanja skoraj en mesec niso premaknila nikamor, se zdaj sklicuje, da bo v ponedeljek zaradi stavke nastala »nepopravljiva programska škoda«, kar je izmišljena razlaga v opisu dejstev v funkciji pritiska na zaposlene. Očitno ga bolj od škode skrbi vse kaj drugega, predvsem njegov lasten položaj.
Po začetnih grožnjah, ki jih je izrekel, je v novem taktičnem manevru, kako ustaviti stavko tik pred njeno izvedbo, v svoji zahtevi postavil neverjetno kratek rok: Andrej Grah Whatmough pričakuje podpis pod predlog do jutrišnjega ponedeljka ob 10. uri. To pomeni, da imajo stavkajoči na voljo manj kot 20 ur časa!
Trik s prelaganjem odgovornosti na pleča drugih
Svoj manipulativni apel je začinil s taktiko usmerjanja prsta na druge. Zdaj za zaplet ni kriv on sam z vsemi svojimi politikantskimi škodljivimi dejanji, krivda je prepoznana v vseh stavkajočih, ker so si drznili storiti bogokleten korak upora, ob tem pa ni pozabil pihati na dušo lojalnim novinarjem, ki nočejo stavkati:
»Stavka bo povzročila ogromno programsko škodo, še bolj bo načela ugled javnega medija, na koncu pa bo škodila predvsem zaposlenim, ki želijo kakovostnem in v primernem delovnem okolju opravljati svoje delo.«
Kdo potemtakem zares krni ugled javnega servisa, spolitizirano vodstvo s svojimi škodljivimi dejanji, ali zaposleni, ki so žrtev prvega? Po mnenju direktorja očitno drugi! K temu še dodaja, da ima kakršna koli oblika prekinitve dela novinarjev negativne učinke na finančno stabilizacijo zavoda, onemogoča nemoteno delo ter ustvarjanje kakovostnega programa in lahko povzroči nepopravljive posledice tako za zaposlene kot vodstvo.
Ob vsem še neargumentirano dodaja, da je prekinitev dela v obliki stavke »v javnosti izjemno slabo sprejeta«, kajti po njegovem poslušalce, gledalce in bralce prilagajanje oziroma zmanjševanje programa odvrača od vsebin RTVS, vzbuja nezaupanje in močno načenja ugled največjega medijskega zavoda v državi. Zagotovo res, toda pri tem pozabi omeniti, da je vse našteto učinek njegovih nespametnih odločitev in da se zdaj nespretno trudi zvaliti krivdo na stavkajoče.
Trik s podaljšanjem
No, večina javnosti simpatizira s stavkajočimi. Perverzno iskanje in razglašanje krivca v njih je dopolnil s predlogom o oblikovanju delovne skupine predstavnikov sindikatov, aktivov in vodstva, ki bi do septembra pripravila spremembe zakona o RTVS. Ob tem je spomnil, da so predlog sprememb sicer v DZ takoj po oblikovanju novega sklica DZ vložile zdajšnje koalicijske stranke, a jih je z dvema svojima predlogoma spremembe prehitela donedavna največja vladna stranka, zdaj največja opozicijska stranka SDS.
Popolnoma evidentno bi rad generalni direktor posredno tudi pogajanja s stavkajočimi razvlekel vse do najmanj letošnje jeseni, konkretno do septembra, s tem da bi sindikat in aktiv novinarjev pritegnil v sodelovanje pri oblikovanju in sprejemanju nove zakonodaje – vse to v situaciji, ko ponuja roko nekomu, čigar zahteve je zaenkrat gladko zavrnil. Ob tem je še napovedal temeljito prenovo poklicnih meril in drugih aktov javnega zavoda najpozneje do konca leta, kar je še en manever menjave teme in obračanja pozornosti.
Nemogoč časovni ultimat
Rok za podpis sporazuma je ponedeljek do 10. ure in do takrat lahko sindikat predloži tudi svoje pripombe. Z nedelje na ponedeljek je Grah Whatmough ponudil le nekaj ušivih ur, hkrati pa je, zaradi številnih odhodov iz hiše zaradi nevzdržnih razmer, »za reševanje kadrovske stiske v informativnem programu« predlagal takojšnjo objavo 10 zunanjih razpisov za novinarska in uredniška delovna mesta.
Direktorjeva ponudba spominja na piromana, ki po svojem požigalskem pohodu ponuja svoje spretnosti in znanja, da bi pogasil požar. Vsi predlogi po vrsti, tudi o zvišanju plač v spodnji tretjini plačne lestvice na RTVS in vzpostavitvi rednega socialnega dialoga, pogajanj, posvetovanj ter izmenjave informacij med delodajalcem in sindikati, so v funkciji mimikrije in ustvarjanja vtisa o pripravljenosti na dialog v situaciji, ko ni bilo zaznati nobenega napredka.
Še bolj pomemben cilj pa je v prevalitvi odgovornosti za nastalo škodo na stavkajoče in s tem v izpeljavi nadzora nad škodo, ki bo objektivno povzročena javni radioteleviziji. Ne zaradi stavkajočih, temveč zavoljo njega in njegove ekipe, saj bi moral že zdavnaj odstopiti.
Več:
Generalni direktor RTVS grozi stavkajočim
Simbol česa je oddaja Panorama?
Stavkajoči le pogojno zahtevajo odstop vodstva RTV Slovenija
Igor E. Bergant ne verjame, da so spremembe na TV Slovenija motivirane politično
Gregorčič cinično brani Ukom in ne novinarjev javnega zavoda RTV Slovenija
Apel, ki je resna napaka: odgovorni uredniki TVS bi umirjali strasti
Presenečenje pred stavko: sploh ne Urbanija, predlagana je Natalija Gorščak
9. maj, dan zmage Marcela Štefančiča
Novinarji RTVS protestirali, toda prispevek o tem so v njihovi hiši močno oklestili
Igor E. Bergant je žalosten: o novinarjevih strategijah izmikanja