Pritiski na TV Slovenija: ko urednica izbriše svoje ime iz odjavne špice

Sedmega aprila letos je bil na TV Slovenija vsaj po nečem poseben dan. Predsednik vlade se je zvečer znova odločil in državljanke in državljane nagovoril glede epidemije, jih poskušal pomiriti in se jim zahvaliti za potrpežljivost, tokrat v kar 12 minut dolgem nagovoru. Njegov nastop je bil poročilo o stanju z navedbo nekaterih prihodnjih ukrepov, kritiko Evropske unije, »iz katere nismo dobili niti ene maske«, finančno analizo stanja v Evropi in napovedjo, da bomo morali sposojeni denar vrniti.

Ko urednica ne želi biti podpisana v špici

Toda v osrednjem Dnevniku TV Slovenija  se je odvijala manjša drama. Janša je namreč, očitno za potrebe medijske navzočnosti na televiziji, pred kamere stopil točno ob 19.00 uri na novinarski  konferenci v Cankarjevem domu. Za uredniku javne radiotelevizije je to predstavljalo dilemo: naj spremljajo govor v živo in kdaj naj ga končajo? Če bi ga predvajali v celoti, bi jim to požrlo skoraj polovico razpoložljivih minut celotne oddaje, za nameček pa dokončno in enkrat več prikazalo javni zavod kot servis vladajočih.

Urednica oddaje Brigita Jeretina se je očitno upirala možnosti daljše ali celotne objave, a je klonila pred nadrejenimi, po vsem sodeč odgovorno urednico Manico J. Ambrožič. In res, na začetku Dnevnika so se ekskluzivno v živo vključili v Cankarjev dom in Janšev nastop predvajali med svojo 1:40 in 7:54 minuto, kar znese približno 6 minut in 14 sekund dolžine. Voditelj Saša Krajnc je ravno po stavku, ko je Janša razložil, da se je epidemija razširila iz nogometnih stadionov, kar je precej letelo na Aleksandra Čeferina, pozval k nadaljevanju ogleda izjave predsednika vlade na tretjem sporedu (Čeferin kot kužna nevarnost).

Urednica oddaje se je iz protesta proti vmešavanju v njeno avtonomijo odločila, da se njeno ime zato ne objavi v odjavni špici. Rečeno, storjeno. Sam ne pomnim česa podobnega, protestnega brisanja svojega imena iz razloga kljubovanja šefom. Niti nisem zasledil, da bi kak medij to opazil.

Če lahko britanska kraljica, lahko tudi Janša

So pa RTV Slovenija nemudoma napadli madžarski mediji s slovenskim strankarskim poreklom – anomalija, ki je skozi leta nastajala ob pristanku novinarskega ceha. Njihova poanta je bila pričakovana, že v naslovu so napisali: »Samo v Sloveniji: Javna RTV Slovenija, ki jo financiramo vsa slovenska gospodinjstva, v času krize prekine govor predsednika vlade Janeza Janše!«

Malce so se zmotili, kajti predsednik vlade je tisti, ki ne plačuje (ali ni plačeval) RTV prispevka, podobno kot je to počel notranji minister, oba sta celo pozivala druge k neplačevanju in še do danes nismo naleteli na pojasnilo vodstva glede tega (Kako RTV reklamira tiste, ki hujskajo proti plačevanju prispevka, Kako RTV reklamira tiste, ki hujskajo proti plačevanju prispevka, Janša na plačuje RTV prispevka: odprto pismo vodstvu RTV Slovenija, V iskanju veleizdajalcev: Bobovnikovi vojaki). V nadaljevanju so borbeno zapisali:

Javna RTV Slovenija je vnovič dokazala, da ideološki aktivizem še kako živi v praksi njenega delovanja. Kljub temu, da so jo primorana financirati vsa slovenska gospodinjstva, si je drznila prekiniti predvajanje dela nagovora državljanom, ki ga je imel sinoči predsednik vlade Janez Janša. Namesto tega so veliko raje predvajali lastne prispevke in s tem dokazali, da so prvovrstni cenzorji v roki slovenske levice. Predvajajo tisto, kar jim pač ustreza! Toliko o tem, da naj bi jim kdo omejeval medijsko svobodo! 

Prekinitev govora predsednika vlade v izrednih razmerah se lahko očitno zgodi samo pri nas. Na kaj takega namreč niti v sanjah ne pomislijo v Veliki Britaniji. Nagovor britanske kraljice Elizabete II. so predvajali v celoti. Enako v sosednji Italiji. Ko italijanski premier Giuseppe Conte nagovori državljane, se program prekine in se predvaja govor, nato pa se nadaljuje z njegovim predvajanjem.

Razkol med uredniki

Letošnjega 20. marca sem se v pismo generalnemu direktorju spraševal, kaj se je zgodilo z njihovimi Odmevi in Dnevnikom, saj je moja statistika nastopov kazala, da bi to lahko postal medij vladajočih (Naj ne postane medijski kanal vladajočih: javno pismo generalnemu direktorju RTV Slovenija). Prav tistega večera pa se je situacija obrnila na glavo, v Dnevniku so predvajali dva kritična prispevka do vlade in sledil je premierjev večerni tviteraški obračun z javno radiotelevizijo, ki se je nadaljeval še naslednji dan.

Ta in še nekateri drugi odzivi, npr. sramotenje novinarja Blaža Zgage, so pripeljali do internacionalizacije pritiskov politikov na slovenske medije, na koncu tudi do aktualne afere depeša (Kolaborativna politična hegemonizacija medijskega prostora, Janša: STA je ventilator lažnih novic, Koronavirus kot izgovor za zdrs v avtoritarni režim, Medijska avtonomija ni ideološka tema, Afera depeša: naprej kot tragedija, potem kot Logar, Ministrova zmaga nad novinarsko papagajščino).

Več kot očitno pa so tudi poglobili razkol med uredniki na TV Slovenija. Med tistimi, ki podobno kot vladajoči strankarski mediji razlagajo, da je premierja v oddajah premalo, in drugimi, ki menijo prav nasprotno, da ga je preveč in zato izrezujejo svoje ime v odjavnih špicah.

Post scriptum

Kakor so me opozorili kasneje, bi moral moj spomin seči do leta 2002. Tega leta spomladi je izbruhnila afera Falcon. Tedanji odgovorni urednik Uroš Lipušček je urednici Dnevnika Ilinki Todorovski, danes varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev, prepovedal objaviti prispevek o vladnem letalu. Dnevnik je vodila Ksenija Horvat, urednica pa ni dovolila, da se podpiše v odjavno špico in je naslednji dan tudi nepreklicno odstopila z uredniškega položaja.

Potem je po burnih razpravah odstopil tudi odgovorni urednik Lipušček, nasledila ga je Tanja Starič, ki danes vodi Odmeve. Skratka: včasih so na javni radioteleviziji ljudje tudi odstopali…