Ministrova zmaga nad novinarsko papagajščino

Obstaja nekaj takšnega kot novinarska papagajščina? Seveda, pri nas je udomačena na vse pretege in prepoznali jo boste vsakodnevno: neka novica se, ne glede na svojo pravilnost, razširi čez celotno medijsko polje v svoji nereflektirani začetni obliki, brez posebne preverbe, in s tem doseže večino javnosti. Primer: če novico objavi Slovenska tiskovna agencija (STA), potem jo bodo v bolj ali manj enaki formi povzeli skoraj vsi drugi mediji z naslovjem vred.

Drži, da je takšna pač praksa tudi drugod po svetu, ampak ali res v tolikšni dozi svoje nereflektiranosti? Izvorni greh je seveda pri STA, ampak pri nas v tej igri radi sodelujejo vsi, načeloma stvar celo benigno deluje, a večkrat se povsem zatakne. Včerajšnji nastop zunanjega ministra Anžeta Logarja na parlamentarnem odboru glede zloglasne depeše, ki obračunava z novinarji, o čemer sem na široko pisal prav včeraj (Afera depeša: naprej kot tragedija, potem kot Logar), bi bil lahko zgled omenjenega početja.

Vsi največji mediji pri nas so takoj neznatno variirali osnovni naslov, ki ga je ponudila STA, namreč »Logar v DZ zanikal, da je vladni odgovor Svetu Evrope depeša«. In pod njim potem povzeli agencijsko vsebino. Pri večini je pri tem tudi ostalo.

Domnevna laž, da gre za depešo

Spodaj navajam ilustracijo povedanega, naslove naslednjih: STA, RTV Slovenija, Siol, Delo, Primorske novice in Dnevnik.

Naslovni poudarki naštetih medijev, podobni kot jajce jajcu

Svet24 je svojega malce kombiniral: »Logar zanikal, da je vladni odgovor Svetu Evrope depeša. ‘Kaj pa v zapisanem ne drži?’ je dejal in odšel«. Edino pomembno izjemo predstavljata 24ur.com, ki je naslov oblikovala v »Opozicija ni dobila odgovorov: ‘Vlada naj sporen dopis umakne’« in Večer, kjer je Kristina Božič, »v živo« spremljala dogajanje v parlamentarnem odboru, svoj zapis pa na koncu naslovila z »Marko Bandelli direktorju Ukoma Urošu Urbaniji: ‘Če ste vi oče te zadeve, nimate več kaj delati na tej poziciji. In upam, da bo vlada vašo odstopno izjavo sprejela’.«

Na ravni vsebine je potem najširše polje slovenskega novinarstva več kot očitno povsem prepričal naslednji poudarek iz novice STA:

Minister je poslancem pojasnil, da vladni odziv ni bil depeša, temveč odgovor na objavo na platformi Sveta Evrope, da predsednik vlade Janez Janša pritiska medije. “Laž je navedba, da gre za depešo, Logarjeve depeše ni, ne obstaja,” je zatrdil.

Ugnal jih je v kozji rog

Domača novinarska papagajščina tudi tokrat ni imela sreče, osvojila jo je Logarjeva manipulacija. In to pri nečem, kar najbolj zadeva njih same in kjer so bili na dogajanje že zaradi tega stoodstotno skoncentrirani! Ali pa bi vsaj pričakovali, da so. Če kdo, je bil lahko včeraj zadovoljen prav zunanji minister, ker je dominantne medije ugnal v kozji rok in motil se je madžarski strankarski medij, ko je v naslov navdušeno poročal »Minister Logar sesul opozicijo«, kajti bistveno bolj je posekal domače medije. Ti so mu gladko nasedli ob klasični zvijači, ko je skozi enostaven red herring sporni dopis, diskreditirajoč slovenske novinarje, prekvalificiral v nekaj drugega: v to, da ne gre za depešo!

Kakor da bi bilo res pomembno poimenovanje dokumenta, ki so ga prejeli na Svetu Evrope. Pa vendar je tragedija papagajščine v tem, da so novinarji kolektivno nasedli spremembi teme, za nameček celo v res dolgi zgodovini manipulacij, ko bi lahko bili vsaj malce previdni ( Afera depeša: naprej kot tragedija, potem kot Logar). Še večja farsa je v tem, da seveda je šlo za depešo.

Bila je priloga depeši

»Spontanost« medijskih reciklaž novic ni bila dovolj, papagajščina se je kot sicer stara bolezen izkazala za usodno tudi na »epistemski« ravni: Logar jim je v svoji razpravi celo jasno in nazorno povedal, da diskreditacijski dokument ni depeša, ampak je del prave depeše. Ja, del depeše!

Domači medijski cvetober torej ni uspel izluščiti poante, na katero je nasedel, čeprav je čarovnik celo razkril svoje karte in jim nazorno povedal, v čem je trik. In še več, celo Primož Cirman in Vesna Vuković na necenzurirano.si sta jim včeraj že ob 14.45 uri pri tem nazorno pomagala:

»Da je pojasnilo, objavljeno na spletni plaftormi Sveta Evrope, del depeše ministrstva, je danes v državnem zboru potrdil minister za zunanje zadeve Anže Logar. Šlo je za dokument, ki je bil priložen skupaj z depešo.«

Skratka, Logar je uspel javnost do ravni prikazanega izbranega naslovja večinsko prepričati, da dokument ni depeša, čeprav je v resnici del depeše, njena priloga. In pri tem novinarji pretežno niso niti trenili z očesom, še vedno sem ji je to zdel zelo uspešen argument, vreden ploskanja v naslovnih poudarkih!

Navedeni članek s portala Necenzurirano.si

Vsega ni kriva politizacija medijev

Brodolom slovenskega novinarstva, uzrt v fenomenu papagajščine, je torej dvojen: manifestira se v popolni nereflektiranosti, v prenašanju sporočila, ki je pač servirano, v tem primeru skozi izjavo ministra Logarja, in potem še v totalnem nerazumevanju tega sporočila. Do tega trenutka mi razen Cirmana in Vukovićeve ni uspelo najti niti enega novinarskega teksta, ki bi sploh ugotovil in javnosti sporočil, da je bil poslani diskreditacijski dokument del depeše in da potemtakem njihovo naslovje ne more biti pravilno!

Kajti če je Logar zanikal, da je vladni odgovor Svetu Evrope depeša, potem pa celo povedal, da je del depeše, kar kot priloga v njej nesporno je, so v seštevku obojega raje dali prednost prvi trditvi in povsem zanemarili drugi in s tem končni rezultat, s tem pa spregledali manipulacijo. Ne vem, morda imamo pri nas ljubitelje kakšne posebne »fuzzy« logike in zanje del nečesa ne šteje za stvar samo, zato se pač rade volje pustijo docirati ministru? Zato nimam niti posebnega upanja, da bodo uspeli izpostaviti druga protislovja iz njegovega nastopa, recimo o tem, da je tokrat nenadoma besedilo poznal pred pošiljanjem, ali teže tega, da se z njim v resnici povsem strinja: »Kaj pa v zapisanem ne drži?«

So slovenski mediji sploh sposobni spremljati dogajanje okoli sebe, reflektirati in tehtati izrečeno? Ali pa nam papagajščina dokazuje, da žal ne? Njen obstoj izpričuje resen problem, ki niti malo ne zadeva politizacije, pristranost in ideološko polarizacijo. Ne, zadeva njihovo profesionalnost, argumentacijsko kompetenco in smisel za resnico.

Comments are closed.

Powered by WordPress.com.

Up ↑

%d bloggers like this: