Zdaj že dokaj zanesljivo vemo, da medijski mainstream pri nas ne namerava problematizirati predsednikovih megafonskih radosti v flirtanju, za katere niti občinske meje in državni ukrepi niso nobena ovira. O tem lahko po štirih zapisih o taistem dovolj suvereno sodim (Megafonski flirt in ljudstvo na balkonu, Rumenost in parodija, Instagramski rešitelj države: komentar k intervjuju s predsednikom republike v Dnevniku, Predsednikova domišljija: kako patentirati koronaselfie).
Na eni stran torej neverjetna trdoživost v flirtanju in koketiranju v razmerah epidemije koronavirusa, spretno distančno naslavljanje na plebs, njemu ljubo ljudstvo, tokrat razstavljeno po balkonih, kar ga kot gesta kajpak ohranja na prvem mestu vseh javnomnenjskih anket, na drugi strani polna anemičnost in asistenca njegovega »medijskega servisa«. In ja, takšnega in tolikšnega si lahko človek njegove baže le pobožno želi!
Himna ljubezni
Nič drugače se ni odvilo včeraj na obisku v Velenju, v video posnetku in z besedo nam je potem z veseljem zaupal bistvo dogodka:
Ob mojem prihodu pred Dom za varstvo odraslih Velenje so stanovalci prepevali pesmico Dan ljubezni. Razglasil sem jo za himno boja proti koronavirusu. Zato smo jo zapeli tudi ob mojem odhodu. #vsebošedobro #danljubezni #anthem #staysafe #pahor #president #presidentpahor #slovenia
Enkrat več lahko na posnetku spremljamo na balkone nagnetene prebivalce doma, ki Borutu Pahorju mahajo in z njim pojejo novo himno, Dan ljubezni; strogo vzeto seveda ni namenjena covidu-19. Zvito z njegove stranki, kajti pri vsakem flirtu, pa četudi gre za megafonski populizem, sklicevanje na ljubezen seveda nujno podvoji želeni učinek:
To je bil tvoj dan ljubezni
Najlepši dan, ki ne mine nikdar
Svet živi za dan ljubezni
Dan, ki da ti vse in vse ti vzame
Tega nikdar ne veš.
Predsedniku velja spet odločno čestitati, njegov zdaj že klasični pomiritveni koronanapev »Vse bo še dobro«, s katerim seveda ne sporoča le povedanega, temveč bolj perfidno predvsem afirmira pozicijo, iz katere govori, deluje kot dobra populistična tehnika. S tem sebe prezentira kot nekoga, ki mu moramo zaupati, kajti le komu bomo, če ne tistemu, ki se je postavil v vlogo zaupnika, virološkega prognostika in trubadurja obenem.
Vse bo še (največje) dobro
Toda glej ga zlomka, težava našega serenadnega motivatorja in njegovih kancon vendarle vztraja, kajti državni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa mu niso naklonjeni. Na balkonu nagneteni starostniki se ob prepevanju dneva ljubezni stiskajo en ob drugem in več kot očitno kršijo priporočilo varnostne razdalje, ki velja na široko in bi morala biti vsaj en meter in pol. Kaj bi prepovedovali stadionske koncerte, če imamo svojega Andreo Bocellija.
Nam bo morda vladni predstavnik Jelko Kacin pojasnil, da takšno pravilo v domovih za starejše ne velja ali pa da ne velja, če vas obišče zdaj že znameniti tip z megafonom? Da sicer strogo velja za vse nas, ampak so tudi izjeme? In kakor da ni dovolj, danes je minister Tomaž Gantar znova ponovil, kar sicer že vemo: večina od doslej 61 umrlih v Sloveniji je iz domov starejših občanov. Torej prav s prizorišč, ki jih serijsko obiskuje predsednik.
Je trubadurski šef države s svojimi ljubezenskimi baladami nekdo, ki ogroža življenja tistih, ki bi jih menda rad pomiril s šepetanjem »Vse bo še dobro«? Kaj bo dobro? Zdaj čakamo samo še, da nam citira Sokrata iz Apologije (29a):
»Strah pred smrtjo, možje, namreč ni nič drugega kot mnenje, da si moder, čeprav nisi; le mnenje je, da veš, česar ne veš. O smrti nihče ne ve, ali ni morda za človeka največje dobro, bojijo pa se je, kot da bi dobro vedeli, da je največje zlo. Kako da to ni sramotna nevednost, ki misli, da ve, česar ne ve?«
Saj res, morda pa ima v mislih največje dobro.
You must be logged in to post a comment.