Igor E. Bergant je kot voditelj Odmevov prehodil dolgo spoznavno pot odpiranja svojih oči glede dogajanja v hiši, kjer je zaposlen. Vsaj zdi se tako, pa jo je res?
V zapisu ob zadnji novinarski stavki 20. junija je na svojem tviter računu ugotavljal, da želi nekdo, meril je najbrž na vodstvo hiše, uničiti eno ključnih družbenih medijskih in kulturnih institucij slovenske družbe in države. Ja, smo opazili, to drži! Toda nato je dodal motiv uničevalca: »Zaradi posebnih (in morda celo osebnih) interesov, zaradi mržnje do odprtega, odkritega, kritičnega ter kulturnega in predvsem demokratičnega dialoga o Sloveniji in svetu.« Čudaški in pahorjansko izpraznjen opis, h kateremu se še vrnem.
Ni videl posega politike
Novembra in decembra 2021 je Bergant izrekel dvom, da se na javni radioteleviziji dogaja kakršna koli politizacija. Da si potemtakem želi nekdo javni servis politično podrediti. Kar je bilo še posebej nerodno, ker so si ga novinarji informativnega programa izbrali za svojega portparola, komunikatorja z javnostjo, s čimer je njegovo mnenje postalo malce tudi njihovo.
Na izrecno vprašanje je v takratnem intervjuju o dogajanju v lastni hiši povedal, da »niti ne vidim v tem posega politike kot nenavaden odziv na prostor in čas, v katerem živimo«. Ne, politika res nima nič z desantom na RTV Slovenija, mu je uspelo neprepričljivo pojasnjevati po vseh napovedanih Janševih vojnah z mediji in pritiskih na zavod.
Vse, kar je zaznal, je bil takrat »odraz problematičnih notranjih razmer«, zaradi česar je opažal, da »jaz res ne verjamem v neko teorijo zarote, da nekje sedijo neki centri in mastermindi«. Skratka, nihče se posebej ni trudil z uničenjem hiše, razmere so bile slabe pač znotraj, nobene zarote.
V hiši je »zanesljivo ozračje histerično«, je dodal decembra lani, zelo samokritično pa našel tudi krivca za stanje v zaposlenih, kajti »sami smo pomagali ustvariti to histerično ozračje«. Tudi ni situacija posebej dramatična le pri nas, ni pozabil miriti, kajti po njegovem stanje ni čisto zares posebno in »tudi v Avstriji vidi, da so stvari takšne, tudi v Nemčiji«. No, po njegovem je tu »ogromno nekih vzporednic«.
Postal je žalosten
Voditelj Odmevov je bil kasneje, januarja 2022, v novem intervjuju spet samo žalosten zaradi dogodkov v hiši. Vse kaj drugega bi bilo, po vsem sodeč, nevarno. Podobno kot ob prvem intervjuju sem v analizi drugega zaznal njegove nove strategije izmikanja: Bergant še vedno ni zaznaval politične ugrabitve RTV hiše, tudi ne posebnih posegov v program, ugotavljal pa je, da zaposleni niti ne nasprotujejo pametnim spremembam programa, tako da zavajajo vsi, ki pravijo, da kolektiv temu nasprotuje. Nasprotno, oni bi vendar sodelovali, nas je pomirjal! No, kasneje je nastala Panorama…
Posredno je še minimiziral opis generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha kot nove metle, za kakršno ga je označil Janez Janša, češ »v 21. stoletju govoriti o metlah je malo passé.« Kako perfidna taktika bežanja od očitno zanj preveč nevarnega opisa, da bi se do njega natančneje opredelil!
Bergant je sicer ves ta čas, sicer značilno za neiskreno hipokritično pozicijo slovenskega novinarstva, pri svojih sodelavcih figuriral kot heroj uporništva. Čakamo samo še na medaljo zanj za poseben pogum. V dolgem tviter zapisu, ki ga navajam, je sicer upravičeno izpostavil, kako vodstvo RTV Slovenija povzroča programsko škodo in tudi opozoril na cenzuro intervjuja z Aleksandrom Čeferinom. Njegov odziv v celoti objavljam spodaj. Toda poskusimo v njem zaznati tisto, kar pri Bergantu ves čas pogrešamo – je v njem vendarle začel diagnosticirati stanje? Je ugotovil, da je javna radiotelevizija ugrabljena, je imenoval storilce, je storil kaj podobnega, kar je na isti dan stavke in že velikokrat pred tem storila njegova kolegica Eugenija Carl?
Ogrožen demokratični dialog o Sloveniji?
Ne, tudi tokrat mu ni uspelo. Če je sprva zanikal, da bi obstajal kakšen načrt glede javnega medija, je tokrat pogumneje ugotavljal, kot rečeno, da je cilj uničenje ene ključnih družbenih medijskih in kulturnih institucij slovenske družbe in države. Bolj bizaren je del, ko poskuša podati diagnozo: »Zaradi posebnih (in morda celo osebnih) interesov, zaradi mržnje do odprtega, odkritega, kritičnega ter kulturnega in predvsem demokratičnega dialoga o Sloveniji in svetu.«
No, zaradi te ugotovitve so Bergantu silovito aplavdirali novinarji. Toda zakaj že? Morda pa njegov spoznavni napredek ni tako skokovit? Ker tudi tokrat ne bomo našli nobenega opisa o političnem značaju pritiskov, pravzaprav sploh nič besed o pritisku, zgolj kritiko vodstva glede evidentno škodljivih posegov. Da so na delu posebni, celo osebni interesi? Čigavi, bi lahko morda povedal kaj več?
Da je motiv, torej samega vodstva in najbrž kar generalnega direktorja, mržnja do demokratičnega dialoga o Sloveniji in svetu? Kakšen bullshit pa je to? Iz diagnostike je znova v celoti izpadlo tisto, česar njegov pogled ne zmore upoštevati: evidentnega dejstva, da so vodstvo, nadzorni in programski svet RTV Slovenija, vključno z nekaterimi uredniki in novinarji, preprosto na politični misiji in da je ta misija prepoznavno destruktivna.
Bi lahko neprebavljive puhlice, čemu pravim maskirni dialogizem, vendarle prepustil predsedniku republike, saj že pri njem povzročajo preveč neprebavljivih učinkov spuščanja megle?
Bergantov tvit
Celoten Bergantov odziv na tviterju objavljam spodaj:
»Nocoj ob 22.00 oddaje Odmevi ne bo na TV Slovenija 1. Razlog ni v tem, da je stavkajoči ne bi želeli pripraviti, pač pa zato, ker se je ’generalno vodstvo RTV Slovenija’ /…/ odločilo, da bo zaradi domnevne nevarnosti programske škode povzročilo prav to: programsko škodo, namreč. Namesto Odmevov boste gledali kratko informativno oddajo, ki je ne bomo mogli pripraviti siceršnji ustvarjalke in ustvarjalci te oddaje. Naš namen je bil /…/ pripraviti aktualno, obširno in poglobljeno oddajo z različnimi vsebinami. Gledalkam in gledalcem bi na kratko pojasnili, zakaj in za kaj stavkamo. Poročali bi o seji Programskega sveta RTV Slovenija /…/, pripravili intervju z morebitnim novim direktorjem/direktorico televizijskih programov /…/, pripravili bi politično soočenje predstavnikov parlamentarnih strank o predlaganih spremembah zakonov, ki urejujejo delo RTV Slovenija in medijev. Objavili bi tudi ekskluzivni intervju s predsednikom Evropske nogometne zveze (UEFA) Aleksandrom Čeferinom, ki je /…/ zagotovo ta čas najvplivnejši slovenski državljan. Vprašali bi ga, kako pojasnjuje družbeno odgovornost, ki je eden izmed stebrov njegove organizacije, kakšne so podobnosti in razlike med evropskim modelom športa in vlogo javnih radiotelevizij na naši celini. /…/ In seveda, kako (tudi) kot pravnik in odvetnik razume svobodo, avtonomijo in odgovornost novinarstva. Intervjuja ne bo, ker je snemanje odgovorna urednica danes dopoldne izrecno prepovedala. Skratka, 20. junija 2022 odgovorna oseba na javni RTV sredi (demokratične) Evrope prepove in /…/ prepreči izvedbo ekskluzivnega intervjuja z osebnostjo svetovnega formata, ki je ne moremo gostiti vsak dan. Na aktualno temo. V njegovi lastni domovini. Ker seveda gre za predsednika pomembne mednarodne organizacije (in po funkciji tudi podpredsednika svetovne nogometne zveze FIFA), to ni ostalo neopaženo. Žal te in take oddaje, kakršno smo snovali, danes ne bo na spregled, in to samo zato ne, ker so se ’odgovorni’ odločili v škodo gledalk in gledalcev ter ustanove, ki naj bi jo vodili in branili. Že mogoče, da je prav današnje črtanje Odmevov ’v korist’ kratke oddaje najbolj nazoren dokaz, koliko je ’odgovornim’ mar za gledalke in gledalcev ter javni interes, ki je temelj poslanstva RTV Slovenija. Kako se v bistvu požvižgajo na odgovornost, ki jo vsi imamo do plačnic in plačnikov RTV-prispevka. Nocoj je jasno na ogled, kdo ni zavezan profesionalnosti, avtonomiji poročanja in kdo ni za kulturno soočanje različnih mnenj. Nazorno bo vidno, kdo je danes povzročil programsko škodo. In ne samo danes. Kdo jo povzroča že dlje časa. Cilj je uničenje ene ključnih družbenih medijskih in kulturnih institucij slovenske družbe in države. Zaradi posebnih (in morda celo osebnih) interesov, zaradi mržnje do odprtega, odkritega, kritičnega ter kulturnega in predvsem demokratičnega dialoga o Sloveniji in svetu.«
Več:
Igor E. Bergant ne verjame, da so spremembe na TV Slovenija motivirane politično
Igor E. Bergant je žalosten: o novinarjevih strategijah izmikanja
Bergantova histerija: o dopuščanju kritike na račun RTV Slovenija
Politični desant na RTV Slovenija: nova metla v akciji
Eugenija Carl o posegih v RTV program in menjavi voditeljev na dan stavke