Reakcije na izsiljeni odstop prvega policista Senada Jušića, ki je prišel prepozno, so tragikomične na podoben način, kot je bila njegova dolgotrajna obrambna drža s strani vladajočih, sploh predsednika vlade in vladajoče stranke.
Poskušal bom pokazati, da kažejo na popolno nespoštovanje pravil politične kulture in higiene, povezanih s prevzemom subjektivne ali objektivne odgovornosti, obenem pa tudi komunikacijskih uzanc; predsednik vlade Robert Golob očitno ni zmožen videti, da je s podaljševanjem agonije skozi podporo notranjemu ministru in Jušiću zelo jasno povzročal politično škodo samemu sebi. Drža ravnanja v lastno škodo je dejanje posebne vrste, ki se ni pokazala prvič.
Golobovo navdušenje nad Jušićem
Celo reakcije ob Jušićevem izsiljenem odhodu so bile torej simptomalne, saj sta se koalicijski partnerki SD in Levica po dolgotrajnem cincanju končno odločili, da nastopita bolj energično in ne zgolj oportunistično trepljata ramo predsednika vlade. Kar je neetična praksa obeh, ki jo opazujemo že ves mandat njegove vlade. V čem je simptomatika?
Tokrat je Golob patetično opisal odstop kot dejanje, s katerim je Jušić postavil interes slovenske policije pred lastne ambicije, zaradi česar čuti osebno spoštovanje (!) do njega. Mar je res postavil in zakaj šele tako pozno? Minister Boštjan Poklukar ga je dopolnil, češ da ima prvi policist »visoko stopnjo časti« in tudi odlično presojo, s pomočjo katere je modro ugotovil, da so očitki zoper njega breme za samo institucijo policije. Vau, kakšen spregled! Potem se je »seveda odločil tako, kot se je odločil«, zato ga lahko zgolj občuduje zaradi pokončne drže:
»Zelo jasno je povedal, da si želi razbremeniti policijo in seveda pritisk na celotno policijo, zato je pravzaprav zelo častno potegnil potezo.«
Bi morali imeti solzne oči? Morda od smeha pri njihovem novem alanfordizmu in tudi ob Jušićevem zaklinjanju, da »še naprej ostaja v policiji in zvest državi«. Koliko je torej vredna zgornja retorična patetika njegovega odstopa? Saj nam ga vendar slikajo kot nekoga, ki je malodane heroj!
Etična maškarada
Rišejo nam ga kot junaka po tistem, ko je odstopil prepozno, saj več ni šlo. Po tistem, ko je verjetno lagal na sodišču in ko ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Ko so se izmikali ponovitvi razpisa, ker so vedeli, da jih ne. Po tistem, ko je Uradniški svet podal na vrhovno sodišče predlog za revizijo, kar je bil še zadnji perfiden poskus, da bi ostal na položaju.
Rišejo nam ga kot junaka po vsem, kar smo slišali v oddaji Tarča in je več kot očitno objektivno odgovoren za porazno stanje v CVZ. Po tistem, ko se je ves čas sprenevedal, saj je nadlegoval tožilko Matejo Gončin z zahtevami, da intervenira in diskreditiral Boštjana Lindava, kar je zapisala in povedala sama. Po vsem tem ga zdaj Golob in Poklukar povzdigujeta, neznosno hvalita in častita? Neverjetno, kaj vse zmore vladajoča retorika!
Kako razumeti takšno maškarado? Preveč dobrohotna bi bila psihološka razlaga, da vpleteni politiki na vse pretege hvalijo Jušića s toliko grehi zato, ker so ujetniki kognitivne disonance, znotraj katere racionalizirajo svoje početje, ker jim lastno in njegovo neetično postopanje povzroča psihično nelagodje. Bojim se, da ne gre za noben obrambni mehanizem, s katerim zanje preveč škodljivo realnost reinterpretirajo v sprejemljivo stanje, da bi lahko potem lažje hvalili menda častna Jušićeva ravnanja.
Prej gre za poskus igranja na karto etičnega distanciranja, kjer se poskuša njegovo odgovornost minimizirati in se ga prikazuje kot nekakšno nedolžno žrtev medijev ali političnih nasprotnikov, ki je morala oditi, ne po lastni krivdi. S tem se nato pomirja javnost, pa tudi politike in še zlasti koalicijske partnerje, in to v trenutku, ko nad notranjim ministrom visi nevarna interpelacija, ob kateri se bo pokazala trdnost vladajoče koalicije in morebitne razpoke v njej.
Bolje ispasti glup, nego iz brzog voza
Miroslav Žaberl iz Fakultete za varnostne vede je po odstopu povedal, da Jušića dobro pozna, da gre za kariernega policista, ki pa žal, ko gre za vprašanja izpolnjevanja formalnih pogojev, absolutno ne bi smel zasedati vrha policije. K temu je še dodal, da bi morala pravega človeka izbrati stroka – ker ga je Golobova politika, pa še to pod pretvezo depolitacije policije in demontaže ministrice Tatjane Bobnar in Lindava, se je zgodilo, kar se je.
Ne samo, da je Golob doslej zaščitniško branil oba, Poklukarja in Jušića, ampak trenutni panegiriki kažejo, da v vladi še vedno niso pripravljeni verjeti v institut prevzemanja odgovornosti, saj naracija o nekakšnem žrtvovanju v dobro države in policije predpostavlja, da nepravilnosti ni bilo. Razen tega je naracija o častnem človeku v resnici umazana instrumentalizacija etike, saj so nenadoma vrednote, kot so čas in žrtvovanje, zlorabljene za potrebe zaščite političnih interesov in niso posledica iskrenega zaupanja vanje.
Iz tega razloga nam reakcije na Jušićev odstop kažejo, da vladajoči še naprej ne sprejemajo inštituta politične odgovornosti in so pripravljeni nadaljevati z zanikanjem normalnih standardov politične kulture, namesto da bi jasno priznali, kaj je storil narobe. Povedano drugače: s tega vidika je popolnoma vseeno, če bi omenjeni odstopil ali ne, kajti tudi v primeru njegovega odhoda manifestirajo ista prepričanja kot v primeru dosedanjega neodstopa.
In to je tisto, kar nas mora še naprej resno skrbeti.
Več:
Novi alanfordizmi: Poklukar iskreno začuden nad sabo, Jušić proti menjavi samega sebe
»Vozi, Miško!«: premierjeva slepa vožnja sredi policijske tragikomedije
Poklukar namiguje, da je premier širil dezinformacije in konstrukte o policiji
Premier podvomil v delo CVZ: trdi, da je policija prenašala informacije kriminalnim združbam
Dokaz, po katerem ni več dvoma: Golob politizira policijo
Laž, integriteta in policija: je Jušić na sodišču lagal?
O medijskih pritiskih ob izbiri prvega policista: vedno bolj zgodba o janšizmu
Golobova katastrofa: prvi policist ne izpolnjuje pogojev, toda komu mar?
Poklukar na misiji: bo depolitizacija policije zgolj farsa?
Janša kot tragedija, Golob kot farsa
Golobov ultimat prvemu policistu: bo na seznamu tistih, ki so politično pritiskali, sam premier?
Kako ponižati ministrico: po Golobovem mnenju je bila v duševni stiski
You must be logged in to post a comment.