Kako kaže po prvem polčasu Golobovega obračuna s svojimi sodelavci? Odstreljena Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav, notranja ministrica in v.d. generalnega direktorja policije, pri čemer v enoznačnost dejanja danes najbrž ne dvomijo več niti najbolj zagrizeni ljubitelji svobode, sta dobila svoja naslednika, za katera predsednik vlade očitno obljublja, da bosta zares depolitizirana policijo. Ker če sta po izrecnih zagotovilih česa kriva oba žrtvovana, so bili to ravno zlagani očitki vseh vrst, da programa depolitizacije nista izpeljala dovolj hitro in učinkovito.
Po prvem polčasu je že ob imenovanju novega ministra in njegove izbire na čelu prvega policista videti, da se v drugem obeta pravcati debakel. V resnici se pred našimi očmi že odvija. Kakor da bi selektor na igrišče vpoklical rezervno klop in s tem dal vedeti, da nima ustreznih zamenjav. Še huje: zdi se, kakor ju ni vpoklical selektor, temveč nekdo drug.
Prispevek Irene Ulčar Cvelbar na TV Slovenija nam na zgoščen način prikaže nerodnost situacije, v katero se je neverodostojni premier samoiniciativno pahnil s svojo izbiro Boštjana Poklukarja in Senada Jušića. Kdor si ga bo ogledal, se bo moral strinjati, da nas je vedno bolj lahko strah operacije, s katero pod krinko depolitizacije policije pred našimi očmi, ob vsej anemični medijski spremljavi, poteka njena dejanska politizacija. Tega občutka ne more prikriti niti ugotovitev, da so nam to spoznanje servirali na spolitizirani »Janševi« televiziji.
Povzel bom štiri sumljive okoliščine, zaradi katerih bi morali zvoniti vsi alarmi v državi, premier pa bi moral takoj zahtevati odstop svoje rezervne klopi, če že ne zmore sam prevzeti odgovornosti.
Prva: Jušićevo neizpolnjevanje pogojev
Prva okoliščina je neizpolnjevanje pogojev, pri čemer nekvalificiranost in neizkušenost novega prvega policista v polnem smislu pustimo ob strani. Trojček Golob-Fajon-Mesec ni samo podprl novega ministra Poklukarja, obremenjenega z vso hipoteko, da za njim stoji notorični igralec iz ozadja Damir Črnčec, ampak je s tem dovolil na to mesto pripeljati neznanega Jušića.
Minister ga je predstavil kot nekoga, ki prihaja »iz terena«. Ob novinarskem vprašanju teden nazaj, zakaj ne izpolnjuje pogoja zahtevanih osem let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih v javnem sektorju, pa se je na tiskovki sprenevedal kot slab igralec v tretjerazrednem filmu: »Zdaj prvič slišim, da ne bi imel vodstvenih izkušenj.« Bi lahko kdo ministru prebral kandidatovo biografijo in mu dovolj hitro razložil, kakšni so pogoji za funkcijo?
Ne, ni potrebe, kajti Poklukarjevo sprenevedanje, češ da je Jušić magister in policijski svetnik, kar da zadostuje in »bo zato odličen direktor«, očitno služi zaslepitvi. Novi minister je dovolj neumno, čeprav mu je javnost zdaj zato zelo hvaležna, takoj odkrito nakazal, da pravkar spreminjajo krovni Zakon o organiziranosti in delu policije. Zaradi česar pa posledično ne hitijo z razpisom za prvega policista – ne zato, da bi rešili problem Jušićevega vedejevstva, ampak še bolj njegovega neizpolnjevanja pogojev. Še huje, novinarka TV Slovenija namiguje, da bi utegnil na mesto prvega policista dejansko zlesti Darko Muženič, ki pa trenutno tudi ne izpolnjuje zahtevanih pogojev. Kako si lahko resna politika privošči kaj takšnega?
Druga: zavlačevanje z razpisom
Bati bi se morali, da opisana situacija nekomu ustreza in bo zato zavlačeval z razpisom, morda tudi z zakonom, vmes pa bo lahko ribaril v kalnem. Toda Poklukar, kar je strokovno delikatno vprašanje, ne želi spreminjati zakona le zato, da »potem širimo nabor strokovnjakov, ki se lahko prijavijo za generalnega direktorja policije«, kar resnično zveni kot pocukrani evfemizem, saj ga evidentno spreminjajo zato, da bodo pogoje prilagodili konkretni osebi, ki bi jo radi imeli za šefa policije, temveč se je zapletel v nezakonitost že z zavlačevanjem razpisa.
Pravnik Rajko Pirnat je razumljivo pojasnil, da oklevanje ni zakonito in bi morali takoj objaviti razpis. Da se vršilstvo dolžnosti uporablja kot institut le v skrajnem primeru in je čista izjema. Še več, izrekel je naše slutnje: »Gotovo je to silno neustrezna situacija in kaže na to, kako poskuša politika obvladovati policijo prav prek generalnega direktorja.«
Že samo zavlačevanje je torej znamenje obvladovanja policije s strani politike, kar je očitno način, na katerega si Golob predstavlja depolitizacijo policije! Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično. V tem smislu je tudi neizvrševanje veljavnega zakona z izgovorom, da bo ta spremenjen, povsem nedopustno, še dodaja Pirnat. Ampak to je šele začetek. Kaj bomo ugotavljali, če bomo ob razpisnih težavah odkrili, da je šlo za nastavljanje čisto določenih ljudi s posebnim ciljem, zaradi česar so aktualni pogoji pač bili v napoto?
Tretja: »anonimnost« novega prvega policista
Premaknimo se do tretje okoliščine. V prvi smo videli, da Jušić ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, v drugi pa, zakaj verjetno zavlačujejo z razpisom. Po kakšnih kriterijih so ga potemtakem sploh izbrali na čelo prvega policista? In kdo ga je?
Robert Golob je pred dobrim tednom dni v studiu POP TV pri Urošu Slaku povedal, da ga v življenju še ni srečal. Želel se je zaščititi pred očitki, da je na izbiro imel vpliv in zatrdil, da je popolnoma zaupal Poklukarju, naj si ta postavi svojo ekipo. Toda od kod se poznata novopečeni notranji minister in prvi policist? Je prvi preveril kvalitete svojega varovanca, da mu že vnaprej poje hvalospeve? »Svojo ekipo sem si postavil tako, da bo uresničila cilje, za katere sem dobil večino,« je pojasnjeval Poklukar. Njegova skrbna roka je najbrž dolgo in previdno izbirala. Toda potem sledi popolno presenečenje. Jušić je v kamere povedal:
»Z gospodom ministrom se ne poznava in tudi osebno se nikoli nisva pred tem srečala.«
Premier in notranji minister sta povedala povsem isto: Jušića poprej nista poznala. Potemtakem je nekdo izbiral tako rekoč na daljavo in mu »padel v oči«, če citiram famozno razkritje Tine Gaber o njenih trenutnih ljubezenskih preferencah. Ker mu je Jušić padel v oči, je Poklukar lahko takoj rekel, da bo »odličen direktor«. Platonizem v policiji še obstaja in to je vesela novica: vaše dobro delo v Kopru opazi dobra duša v Ljubljani in vas pokliče s povabilom, da postanete prvi policist. Nato se prvič srečata, ljubezen je vzpostavljena in ekipa je nemudoma kompletirana!
Četrta: kdo je skriti kadrovnik?
»Anonimnost« neznanega prvega policista kot tretja okoliščina nas takoj pripelje do četrte. Jušić je že peti generalni direktor v treh letih, kar po sebi pove čisto vse, predvsem pa največ o podobnosti prejšnjega in sedanjega predsednika vlade. Ker pa v platonizem v Golobovem krožku najbrž ne verjamejo, pa tudi javnost nima takšne ambicije po naivnosti, bi skupaj z novinarko smeli zahtevati pojasnilo, kdo je glavni kadrovnik na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji.
»Na podlagi česa je torej minister izbral?«, sprašuje novinarka in si takoj odgovori, da tega ne bomo izvedeli. Če izključimo platonizem izbir, je skrit kadrovnik četrta okoliščina. Ker nismo naivni, zelo verjetno Jušića, kot nam je nehote sam posredno povedal, ni izbral Poklukar. Pa tudi Golob ne. Kdo še ostane? Je to bil Črnčec, je to Golobov stalni favorit Muženič?
Najprej kravca
Vsak dan bolj prepoznavno sta bila Bobnar in Lindav grobo žrtvovana, kar smo lahko slutili že na začetku. Zakaj in s kakšnim namenom? Ne potrebujemo veliko domišljije, da bi poskušali induktivno odgovoriti na to srhljivo vprašanje. Nekdo želi brez zavor obvladovati policijo in NPU. Tako kot je to počel Janša.
Zanimiv indic nestranparantnosti, nezakonitosti in s tem političnosti je Golobova inverzna inovacija, nekako po načelu »Najprej kravca, potem štalca«. Oziroma najprej junca, potem pa bomo že naredili zakon, da bo izpolnjeval pogoje! Če smo natančni, je tukaj Golob povzel metodologijo po Janši tam, kjer ni sam znal urediti razmer: na javni radioteleviziji.
Primer ni edini, ampak ko se je pokazalo, da Andrej Grah Whatmough ne izpolnjuje pogojev za mesto generalnega direktorja RTV Slovenije, je sledil nov razpis, kajti manjkala so mu tri leta izkušenj z vodenjem večjih organizacijskih sistemov. Sodišče je kasneje bizarno ugotovilo, da je ta pogoj nekako bil izpolnjen, vendar je neodvisno od tega generalni direktor izpeljal pravniški manever, podal odstopno izjavo in se dal v programskem svetu vnovično imenovati.
Kot vidimo, se Golobovi hitro učijo pri Janševih. V bistvu so ti njihov vzor. Zdaj je vse pripravljeno, da česar ni uspel spolitizirati prvi, dokonča njegov naslednik.
Več:
Poklukar na misiji: bo depolitizacija policije zgolj farsa?
Janša kot tragedija, Golob kot farsa
Golobov ultimat prvemu policistu: bo na seznamu tistih, ki so politično pritiskali, sam premier?
Kako ponižati ministrico: po Golobovem mnenju je bila v duševni stiski