Grims vs. Marks ali retorika zrcalnega pripisa: kdo je v resnici rasist?

Ni posebnega dvoma, da je prav ideološka radikalizacija novega evropskega poslanca Branka Grimsa, k čemur prištejmo še Zalo Tomašič, prispevala k njegovemu zmerno nepričakovanemu uspehu na zadnjih volitvah. Kar kaže, da državljani komaj čakajo na tovrstne dražljaje. Tezo sem razvil že poprej: napadi na kulturni marksizem, ta poenostavljeni Breivikov konspiracizem, poln blodnjavosti, potem na migrante, islam, fiktivno teorijo spola, LGBTIQ+ skupnost in prazno zaklinjanje k domačijskosti, domoljubju in tradicionalnim vrednotam, sploh krščanskim, so tokrat pri njem transgresirali klasične, doslej znane politične okvire. Postali so, glede na sorodne tokove po Evropi, še bolj agresivno navzoči.

Kot vse kaže, se Grims svoje zmagovite ideološke agende močno zaveda, zato tudi v tednih po volitvah neprestano dokazuje, kako blizu so njegova stališča vzpenjajoči se ekstremni desnici v Evropi in končno tudi novim emanacijam postfašizma. V trenutku, ko je v Franciji na predčasnih volitvah slavila skrajna desnica, saj je Nacionalni zbor deklasiral svoje tekmece, Emmanuel Macron pa ob puljenju las poziva k oblikovanju zavezništva proti njej, je nastala nova politična grupacija na desnem spektru. Skupina Domoljubi za Evropo (Patriots for Europe) želi postati največja skupina desničarskih sil v evropskem parlamentu, je povedal Viktor Orban po tistem, ko so združili moči madžarska vladajoča nacionalno-konservativna stranka Fidesz, avstrijska desničarska svobodnjaška stranka (FPÖ) in češka populistična liberalna stranka ANO.

Nova polarizacija predstavlja zunanji časovni vidik radikalizacije Grimsovih pogledov. Poglejmo si vsebino nekaterih zadnjih njegovih objav v časih, ko postaja vedno bolj očitno, da v Sloveniji ni skoraj nobene volje po prepoznavanju ekstremističnih ideologij, vključno z rasizmom, kaj šele po njihovem ustavljanju.

Proti Marksu

Grimsova metoda je značilna in pogosta – skozi svojo reakcijo poslanec SDS največkrat posredno afirmira pravilnost začetnih očitkov o radikalnosti in nevarnosti nacističnega zagovora rasističnih idej, zaradi česar mora pohiteti, da jih z retorično manipulacijo od sebe odvrne. In kako to stori?

Na omrežju X je tokrat znova prevzel staro in nadvse na široko uporabljano manipulativno tehniko, po kateri je najbolj učinkovito drugim pripisati tisto, kar počneš sam, s taisto gesto pa pozornost razprave preusmeriti v drugega, ki si ga hkrati kulpabiliziral. Logika zrcalnega pripisa je znova usmerjena v Karla Marxa, katerega ime poslanec SDS sicer zapisuje po svoje:

»Take bedarije in ideološko propagando lahko levičarski mediji prodajajo le zato, ker v šolah otroke ne naučijo osnove: Nacionalni socializem (nacizem) je bil samo oblika socializma, utemeljen na idejah Karla Marksa, ki je bil, enako kot njegov financer Engels, ekstremen rasist!«

Če se torej Grims otepa očitkov o svoji idejni bližini domačim neonacistom in zagovornikom rasizma, je pri tem najlažje za takšnega, rasista in sorodnika nacionalsocializma, mimogrede okvalificirati kar Marxa! Intenca je prozorna: o njegovem rasizmu, ne mojem, se raje pogovarjajmo!

*Grimsova druga objava, v kateri obtožuje Marksa (!), da je bil fašist in rasist*

Who is the real X?

Novopečeni evropski poslanec si je istega nasprotnika, Karla Marksa, izbral že večkrat in najmanj drugič v zadnjem času. Nič strašno čudnega, saj skupaj z Janezom Janšo ponavlja svojo mantro o nevarnosti kulturnega marksizma, čemur je posvetil tudi svojo nedavno objavljeno knjigo.

Še več, promotor identitarcev in neonacističnih obrambnih straž z odkrivanjem Marxovega fiktivnega rasizma in seveda zarote globalistov proti sebi še čaka na podrobnejšo analizo na podoben način, kot bi bila tehtnejše pozornosti vredna druga poslanka v Bruslju, Zala Tomašič. Navdušena nad osebno oborožitvijo, streljanjem in seveda logotipom podjetja Zara – afera, ki ni pritegnila praktično nobenega medija, zelo značilno za domače avtokastrirano novinarstvo.

Vzemimo torej retorično logiko zrcalnega pripisa zares in se vprašajmo zelo preprosto: kdo je torej rasist, Marks ali Grims? Kaj pa, če bomo na koncu ugotovili, da slovenski politiki v avtorja Kapitala divje projicira zelo nevarne lastne misli, da bi se zgolj ubranil naše zanj ne preveč prijazne ugotovitve?

Psihološka krinka zrcalnega pripisa temelji na gesti izenačevanja med Hitlerjevim nacionalsocializmom in Marxovim socializmom, ki pa med sabo nimata nič skupnega, razen dela imena. Nemški firer se pač ni zavzemal za delavski razred, razredni boj in odpravo kapitalizma, globalno revolucijo in enakopravnost vseh ljudi, niti ni poskušal vzpostaviti brezrazredne družbe, pač pa je gojil nacionalistične mite, razvijal grozljive rasne teorije in poskušal z idejo superiornosti arijske rase vzpostaviti »tisočletni« rajh.

*Grimsovo odkrivanje protibelskega rasizma*

Psihologija zrcalnega pripisa

Zakaj mora Grims, ki se rad slika s fanti, potetoviranimi s svastikami, tako močno truditi, da bi iz svojega Marksa, če mu odpustimo njegovo željo, da ime piše narobe, naredil rasista? Morda le zato, da ne bi nekdo prehitro pomislil, komu je dejansko všeč ideja rasne čistosti? Če je morda kdo mnenja, da pretiravamo, si poglejmo nekaj njegovih zadnjih objav.

Ena tistih vplivnic, ki jih Grims rad poobjavlja, je Eva Vlaardingerbroek, mlada nizozemska skrajna desničarka, ki je posvojila ne le antimigrantsko retoriko in identitarno idejo »velike zamenjave«, ampak neposredno navija za beli supremacizem in hkrati širi idejo, da je bela rasa v Evropi tik pred izginotjem! Letos je nastopila na dvodnevni evropski konferenci Konservativnega odbora za politično akcijo (CPAC), ki jo je v Budimpešti gostil Viktor Orban, kjer je med drugim povedala:

»Izrekla sem prepovedano resnico: velika zamenjava ni več teorija, je resničnost. Bele Evropejce v njihovih lastnih državah nadomeščajo vse hitreje in to bo pomenilo konec naše civilizacije, če stvari ne bomo obrnili.«

*Poslančevi retviti: bela rasa je v Evropi ogrožena, tudi zaradi evropske birokracije*

Kai Murros in iztrebljanje nižjih ras

Plavolasa Eva, očitno pravega videza za vse, ki verjamejo v beli supremacizem skupaj z njo, ob številnih drugih radikalnih desničarjih ni edina referenca domačih desničarjev. Slovenski neonacisti v zadnjem času radi citirajo finskega skrajneža, ki poziva k oboroženi vstaji Evrope. Aktivist Kai Murros velja za predstavnika »panevropskega nacionalizma«. Globalna rasna vojna mora po njegovem pripeljati do iztrebljenja vseh nižjih ras, da bi se s tem zagotovilo celotno območje planeta za življenjski prostor bele nadrase.

Še več, kot lahko beremo tudi v slovenščini, na primer na straneh portala Tradicija proti tiraniji in Janševega tednika Demokracija, se Murros zavzema za radikalno vojno proti priseljencem in prosilcem za azil, saj se mora evropsko belo prebivalstvo prebuditi iz okovov in osvoboditi »pranja možganov zaradi belske okrivljenosti«, ki ga menda izvajajo liberalni mediji s svojimi elitami.

Moja ovadba zaradi spodbujanja nasilja in sovraštva zaradi širjenja rasističnih idej, ki je bila uspešna, saj sta bila avtor kolumne in odgovorni urednik Jože Biščak pravnomočno obsojena, je zgolj manjši pljunek v morje ob vseh apelih, ki se širijo tudi po Sloveniji, da mora bela rasa iztrebiti vse druge rase in si podrediti obličje sveta.

Zakaj takšno hujskaštvo nemo opazujejo, vprašajte naš pravosodni sistem, politike in naše anemično novinarstvo, ki si niti tega, da bi takšne ideje in njihove nosilce označila za skrajne, ne upa storiti! Če ima že s tem težave, ne pričakujte ničesar več.

*Kai Murros na straneh Tradicije proti tiraniji, v originalu pa tudi na straneh Demokracije*

Krščanska Evropa in bela rasa

Grimsova stališča niso padla z neba. Kot lahko vidimo po številnih javno objavljenih fotografijah, se poslanec predvsem druži z nekaterimi podporniki podmladka kranjske SDS, med katerimi je najvidnejši Žan Žalec. Krog vseh, ki se navdušujejo nad Slovensko obrambno stražo (SOS), nad katero nista ravnodušni niti Zala Tomašič in Zala Klopčič, je tako širok, da je celo šef stranke SDS začutil nevarnost in se začel rahlo distancirati od omenjene druščine, ki migrantom sredi Ljubljane natika vrv okoli vratu.

Skrajni desničarji pri nas, ki zgolj kopirajo tuje, z dobrim razlogom vpeljujejo diskurz o radikalnemu islamu, problemu integracije, kriminala, multikulturalizma in končno boja proti kulturnemu marksizmu. Ponavljajo svoje mantre o zaščiti evropskega načina življenja, ogroženosti krščanske Evrope, prisegajo na Boga in predvsem omenjajo nujnost zaščite bele rase. O tem sta doslej v Janševih glasilih zelo odkrito govorila Andrej Sekulović in Jože Biščak, pred njima tudi Bernard Brščič, v zadnjem času pa tudi tandem Zala Klopčič in Karin Planinšek, če naštejem le nekatere.

Tokrat se ob spremstvu Žana Žalca vedno bolj opogumlja Grims, ne daleč stran tudi Zala Tomašič, oba nedavno nagrajena z bruseljskim stolčkom.

*Protimigrantski Radio Genoa in* *Grimsova podpora večji belski rodnosti v Evropi*

Slovenski evroposlanec pred novimi izzivi

Leta 2020 se je Grims skliceval na avtorasizem levičarjev ob nekem posnetku: »Protibelski rasizem levičarjev: vsak belec mora črncu plačevati 10 dolarjev rasnega davka. Davek na raso!! Hitler se smehlja v grobu in blagoslavlja svoje spervertirane naslednike BLM-ANTIFA..!!«

Iz vseh njegovih objav in retvitov nedvomno logično sledi nekaj nezaslišanega: da bi se morali tudi zakonodajalci zavzemati za ohranjanje rasne čistosti bele rase, kar lahko pomeni, da bi v evropskem parlamentu lahko zagovarjal sorodne rešitve, predvsem pa najbrž povečano rodnost: vsaka belopolta ženska mora imeti čim več otrok, po možnosti deset.

Toda evropski rasisti imajo resen problem. Nekako ne razumejo, da teorija »velike zamenjave«, ki so jo povzeli po identitarnih gibanjih, sploh ničesar ne rešuje. Belska teorija zarote, kakor jo je razvil že francoski pisatelj Renaud Camus, v temelju predpostavlja, da bo etnično čisto belo prebivalstvo v Evropi izrinjeno z »nebelsko« populacijo, kar se bo zgodilo predvsem zaradi množičnih migracij iz držav z muslimansko večino, demografske rasti in hitrega upada rodnosti belske populacije. Vendar težava ni v menjavi kulture, ampak je postavljeno pričakovanje precej hujše: v eliminaciji napačnih ras, v tistih, ki imajo napačno barvo kože, v haplotipih in podhaplotipih, zaradi česar potrebujemo DNK analizo pripadnikov že obstoječe.

Nič čudnega, da zato implicitno zahtevajo uvedbo nekakšnih rasnih zakonov pod krinko »volje ljudstva«. In kadar gre za predstavnike evropskega parlamenta, bi jih končno, sploh Grimsa, kdo od novinarjev moral vprašati nekaj zelo preprostega: kakšne načrte imajo glede zakonov? Katere evropske države so tiste s preveliko miscegenacijo, da bo priseljevanje v njih poslej prepovedano? Kateri haplotipi so pravi in kateri podhaplotipi niso? Bodo v Bruslju o njih razsojali od primera do primera v posamični državi?

*Poslančevo navduševanje nad Tomažem Štihom in njegovimi apeli k oboroževanju – v Sloveniji je dovoljeno tudi to*

Madagaskarplan?

Nekatere dileme, ki jih odpira Murros, so še splošnejše in tudi grozljivejše. Kako izpeljati iztrebljenje vseh nižjih ras, da bi se s tem zagotovilo celotno območje planeta za življenjski prostor bele nadrase? S hladnim orožjem ali brez? Potrebuje Evropa nekakšen Madagaskarplan, tj. načrt nacistične nemške vlade za prisilno preselitev judovskega prebivalstva Evrope na otok Madagaskar? Se bo pojavil novi Franz Rademacher, nekoč vodja judovskega oddelka nemškega zunanjega ministrstva, ki je zamisel predlagal junija 1940, tik pred padcem Francije?

Kdo je torej po vsem videnem in prebranem rasist, Marks ali Grims?

Več:

Vladajoča koalicija lahko slavi: Branko Grims v Bruslju je tudi njen uspeh

Zdaj delujejo že v imenu Dobrega: Grimsova remigracija

Bila bi Zara Tomašič: nova evropska poslanka si je prisvojila logotip španskega podjetja

Mrtvaška glava na Prešernovem trgu: neonacizem med nami, ki ga nočemo preganjati

Neonacisti korakajo po Ljubljani in nastavljajo zanke na vratove ljudi

Zdaj delujejo že v imenu Dobrega: Grimsova remigracija

Skrajna oblast in kalašnikov: desni ekstremizem v Sloveniji

Rakasta gangrena in izvor vsega zla: kulturni marksizem

Poklukar na misiji: bo depolitizacija policije zgolj farsa?

Popolnoma smo varni. Z vardo in neonacisti.