Pod krinko zagotavljanja varstva otrok se je stranka SDS odločila radikalno poseči v kazenski zakonik. S predlaganimi spremembami je bržkone presegla svoj večen vzor: antidemokrata Viktorja Orbana in njegovo obsesijo političnega pregona in izgona LGBTIQ+ skupnosti. Predlog dopolnitev slovenskih imitatorjev predvideva, da bi bilo mladoletnim osebam ne zgolj pri vzgojnoizobraževalnih vsebinah, kot napačno povzemajo nekateri mediji, prepovedano »podajati vsebine, ki spodbujajo odstopanje od samoidentitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, in spremembo spola«. Tovrstna promocija bi bila prepovedana precej širše za vse primere prodaje ali prikazovanja, npr. v medijih.
Poslanca SDS-a Branko Grims in Alenka Helbl sta na novinarski konferenci predstavila novelo zakona, za katero verjameta, da bo zagotovila dodatno varstvo otrok, po njunem skladno z ustavo in deklaracijo o otrokovih pravicah, in sicer na način, da bi otrok, ki začenja iskati lastno identiteto, neenako svojemu biološkem spolu ali ki bi govorila o spremembi spola, da tovrstne informacije preprosto ne mogel priti. Psiholoških in socioloških študij v podporo takim ekstremnim prepovedim niso navedli – najbrž bi jih težko.
Grims je v Hollywoodu opazil mengelejestvo
Grims je povedal, da sledijo »plemenitemu cilju«, saj si nihče ne zasluži večje zaščite od otrok, ki so najbolj ranljiva skupina v populaciji. Velja opozoriti, da je tik pred evropskimi volitvami in tudi velikim shodom 21. marca zajahal že drugo klasično temo skrajne desnice po svetu v zadnjih letih: ob migrantih še zloglasno »LGBTIQ+ ideologijo«. Obe agendi sta bili aktivirani prav v času, ko se želi maksimizirati politične učinke pred evropskimi volitvami in se po tihem računa, da bo padla Golobova vlada.
Svoj nastop je začel z navajanjem negativnih holivudskih zgledov, »vsiljevanjem neke mode«, kjer menda skoraj ne boste našli igralca ali igralke, ki ne bi imel bodisi lastnega bodisi posvojenega otroka in ob tem javno razglašal, da je njegov otrok »transspolen«. Še več, takim otrokom menda dajejo hormonske zaviralce in jih pripravljajo na operacijo, zaradi česar so »trajno nesposobni imeti otroke«. Tovrstna LGBTIQ+ propaganda v Hollywoodu je po njegovem »čisto navadno mengelejestvo in odvraten zločin«, izvaja pa se »sistematično in načrtno«.
Plemeniti smoter predlagateljev je zatorej zaščititi otroke »pred uničujočo ideologijo«, ki je v širšem smislu ideologija kulturnega marksizma, o kateri je Grims ravnokar izdal knjigo z emfatičnim naslovom »Zmaga dobrega« – presenetljivo v samozaložbi svoje žene in ne na primer pri strankarski založbi Nova obzorja. Podobno kot velja »LGBTIQ+ ideologija« v svetu za propagandistični konspiracizem desnice, enako vlogo opravlja tudi kulturni marksizem, ki vse bolj postaja emblem radikalnega desničarstva v vrstah SDS.
Kot ponavljam že dolga leta, je njegov najbolj znan eksponent Anders Breivik, ki je ta izraz v svojem manifestu uporabil nič manj kot 645 krat. Grimsove omembe kulturnega marksizma bo v njegovi knjigi šele treba prešteti.
Propaganda, ki graja propagando
Do predloga obsežnih sprememb v Kazenskem zakoniku je torej pripeljala propagandistična psihopolitika groze pred tem, da bi otroci serijsko iskali in tudi našli svojo drugačno spolno identiteto, zato moramo kaznovati vse, ki bi jim takšna prepričanja, menda jih zelo načrtno širi LGBTIQ+ skupnost, poskušali vcepiti. Propagandizem tovrstne prakse se znova spretno skriva za zrcalnim pripisom propagandizma drugim, da bi se odvrnilo pozornost. »V nekaterih šolah se to načrtno spodbuja, tudi preko medijev, v otroških oddajah se vsiljuje tovrstne vsebine« je razlagal Grims.
Skupaj s poslanko Helbl sta omenjala še prikaze spolne disforije, ki je rezultat neskladja med biološkim spolom in spolno identiteto posameznika, kjer nato najdejo svojo pot neprimerne vsebine, za katere v SDS sodijo, da predstavljajo samovoljno in nezakonito vmešavanje v zasebno življenje otroka, družine in doma. Kot vidimo, tovrstna propagandna retorika znova igra na dve karti: apelira na čustva groze, strahu in skrbi, kjer moramo ubraniti in zaščititi svoje otroke pred domnevno organizirano nevarnostjo, hkrati pa svoje peklenske namene pripisuje drugim, da bi lažje dosegla učinek nekakšne nevtralnosti in odvrnila sum od sebe.
Drakonske kazni
In kakšne so predvidene omejitve? Mediji so napačno poročali, da bi vsem mlajšim od osemnajst let bilo v okviru vzgojnoizobraževalnega procesa, predvsem pri izvajanju spolne vzgoje, prepovedano dajati ali vsiljevati ali prikazovati kakršne koli vsebine ali oglase, ki prikazujejo pornografijo, spodbujajo ali prikazujejo odstopanje od samoidentitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembo spola ali homoseksualnost. Ponavljam, da je po predlogu zakona ambicija precej drznejša, tako rekoč absolutna in ni zgolj povezana z vzgojnoizobraževalnimi procesi.
V njem so zajete zelo različne kategorije nevarnih idej in vsebin, začenši s pornografskim gradivom, nato pa je homofobna gesta razširjena na arbitrarno opisano dejanje izpostavljanja otrok ideologiji kulturnega marksizma pod krinko skrbi, da mladoletni ne bi začeli dvomiti o lastni identiteti in da takega dvoma ne bi spodbujali in potencirali. Pri tem je predpostavljena edino zveličavna normalnost biološkega spola – kdor bi otrokom ponudil informacijo, da je ta napačna, se takoj kaznuje z zaporom od osem do deset let.
Grims pri tem pričakuje široko podporo predlogu, saj gre vendar za zaščito otrok, kjer ne smemo dopuščati »tolerantnosti«, pa tudi ne pasivnosti. Ali kot je dejal na konferenci: »Če podpiraš zlo, potem zlo tudi sam širiš.« Kar pomeni, da so odgovorni vsi dobri ljudje, ki puščajo stvari ob strani in ne reagirajo na zlo, kot je ob tem citiral Alberta Einsteina.
Posnemovalec pred vzornikom
V Putinovi Rusiji in Orbanovi Madžarski je vsako predstavljanje svoje pripadnosti LGBTIQ+ skupnosti praktično že na meji kaznivega dejanja. V madžarskem primeru je to pripeljalo do cenzure vsebin ne samo v knjigah, ampak tudi na televiziji. Če pogledamo Janšev predlog 149a člena, bi se z zaporom do treh let kaznoval vsak, ki bi osebi, mlajši od 18. let, pokazal fotografijo s katere koli Parade ponosa – in to ne zgolj v šoli, ampak na katerem koli mestu, brez omejitev. Mimogrede, madžarski zakon ni predvidel kaznovanja fizičnih oseb z metanjem ljudi v zapor, ampak le globe. Posnemovalec je prehitel vzornika.
Predlagane spremembe zakona nikakor ne zadevajo zgolj nekakšne LGBTIQ+ brošure, ki bi se po pomoti znašli v lobiju osnovne šole, kot zgrešeno povzemata STA in RTV Slovenija, ampak sleherno prikazovanje materialov, ki bi veljali za pornografske, homoseksualne, namigujoče na spremembo spola ali promoviranje nečesa, kar je drugačno od biološkega spola. Kriminalizacija posega celo v sfero urednikovanja in založništva že v primeru, če bi si nekdo drznil objaviti ali izdati tovrstno vsebino – znova brez kakršne koli omejitve.
Cona kršitev človekovih pravic
Predlog je napisan tako, da izrecno kriminalizira sleherno prikazovanje homoseksualne vsebine ali takšnih, ki namigujejo na spremembo spola, in to z drakonskimi kaznimi do osem leta zapora. Zaenkrat ni videti, da bi se ob tem zganila strokovna pravna javnost, civilna družba ali mediji, tudi vladajoča politika ne, vendar zaenkrat ne vemo, ali potrebuje več časa ali je morda preveč indiferentna. In smo spet pri citiranju Alberta Einsteina, tokrat v nasprotni smeri.
Ponujene spremembe, ki jih predvideva Janšev zakon, se gibljejo v coni kršitve pravic do svobode izražanja in diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Razen tega omejevanje informacij, ki se nanašajo na spolno usmerjenost, ki ni binarna, lahko škodi pravici do svobode izražanja in dostopa do informacij, predvsem pa opisane zakonodajne omejitve prispevajo k ustvarjanju ozračja nestrpnosti in diskriminacije proti LGBTIQ+ skupnosti. Najbrž so tudi v neskladju z načelom enakosti pred zakonom, saj mora biti enakopraven dostop do pravic in svoboščin zagotovljen vsem, ne glede na spolno usmerjenost. Veliko dela za slovenske pravnike in ustrezne ustanove, če uspavane oblasti niti ne omenjamo!
Ne računajte na njih
Predlog sprememb kazenskega zakonika je tako osupljivo radikalen, da je dejansko na preizkušnji slovenska družba, stroka, še bolj politika in tudi mediji. Kot sem ugotavljal, so slednji v Janševem mandatu 2020-2022 pretežno zatajili in niso uspevali dovolj učinkovito igrati vloge nadzornikov oblasti ob rušilnem udaru, ki nas je praktično pripeljal na vrata avtoritarnega režima. Vse bolj kaže, da v primeru novega prevzema oblasti nanje v obrambi demokracije in človekovih pravic ne bo mogoče preveč računati.
Več:
Interpelacijski uspehi: šolstvo očistiti kulturnega marksizma in LGBT idej
V naše šole prihaja »tisto«: zakaj je minister Maljevac za opozicijo nevaren?
LGBTQ na udaru nacionalke: zakaj TV Slovenija promovira homofobne agende?
Primc in Janša o homoseksualizaciji šole
Janševa vlada v podporo Orbanu pri teptanju pravic LGBTQ skupnosti
LGBTQ na udaru nacionalke: zakaj TV Slovenija promovira homofobne agende?
»Samo dva spola«: nasilje in nestrpnost na Paradi ponosa
Premier, homoseksualnost in vprašanje propagande
Pustiti pri miru: o navidezni strpnosti nestrpnih in nestrpnosti strpnih
Gre za naše otroke in naš narod: kako uspešno sejati strah in zmagati
Janšev antifeminizem in zanikanje enakosti spolov
Novi sovražnik Evrope in Slovenije: kulturni marksizem
Rakasta gangrena in izvor vsega zla: kulturni marksizemJanši je dovolj: njegov vseslovenski shod obljublja duhovno prebujenje
You must be logged in to post a comment.