Dr. Aleksandra Pivec se s svojo stranko Naša dežela na volitve podaja samostojno in trenutno se močno hvali, da je že v prvem dnevu volilnih opravil zbrala 1500 podpisov podpornikov za nastop na volitvah. Seveda se ne gre slepiti, da bo stranka odigrala pomembno vlogo Janševega satelita in da je to najbrž njeno osrednje poslanstvo. Pred dnevi so njeno predsednico gostili v Studiu City, intelektualno sicer zahtevni gledalci so bili nad njo v takem miljeju rahlo presenečeni. Ob tem se je na družbenih omrežjih porodil pravcati mém, v katerem so se uporabniki zabavali nad njeno kratko obleko in jo celo primerjali z znamenito sceno s Sharon Stone v filmu »Prvinski nagon«, v kateri znana igralka prekriža noge.
Na politično življenje predsednice se dejansko veže določena dvojnost: nihče si, razen s hipotezo o akutno kratkem spominu zlate ribice pri volilnem telesu, ne zna uspešno pojasniti fenomena njene vrnitve v politiko po tistem, ko so jo zasačili pri koruptivnih ravnanjih in bi v vsaki razviti demokraciji morala obveljati za odpisano. Ja, v razviti in tudi v demokraciji. Dobro, tovrsten fenomen lahko vsaj za silo razložimo z drugim: neskončno apatijo medijev, ki tovrstnih računov politikom ne znajo izstaviti ali vsaj niso dovolj vztrajni, po drugi strani pa s stavo na preračunani ideologem »našosti«, skrit v imenu stranke in njenih sloganih, ki sem ga že analiziral in ga ocenil za nevarnega. Toda ali smo ob sklicevanju na spomin zlate ribice in ideološke floskule spregledali še kakšen faktor njenega relativnega uspeha?
Salonarji in kratka krila
Če na eni strani obstaja še ne čisto do kraja pojasnjeno navdušenje nad političarko, vsaj v nekem dovolj znatnem, ne sicer velikem obsegu, se na drugi strani kot reakcija na prvo krepi averzija. Omenjeni mém nam pove, da je ta v pomembnem delu dojeta kot oseba, ki svojo politično pojavnost intenzivno gradi na nečem tako banalnem, kot so outfit, slog oblačenja in make-up: urejenih frizurah, oblekah z volančki, visokih salonarjih, kratkih krilih, tesno oprijetih pajkicah in podobno. Za stranko, ki se želi profilirati predvsem kot ljudska ali celo kmečka stranka, sploh zanimiva izbira.
Pisatelj in novinar Roman Kukovič je na Facebooku ob ogledu oddaje napisal: »Če Pivčeva pred kamerami ne bi nastopala v družbi moških, bi bil prepričan, da so ti njeni pogovori posneti v frizerskem salonu, tik preden so Aleksandro posadili ‘pod haubo’.« Omemba osebnih oblačilnih navad je delikatna, ker jo, tokrat prepotentno in po krivici, včasih povežemo s seksistično ambicijo in seveda oblačenje pripisujemo osebni svobodni izbiri. Vendar tu ne gre za to, da posamezniku ne bi dopustili njegovega sloga ali da bi ga negativno vrednotili na podlagi oblačil, temveč za presojo, kakšno vlogo igrajo »cunjice« pri preferencah volivcev, kar se zdi popolnoma relevanten, četudi manj pogost predmet analize. Je Aleksandra Pivec primer političarke, ki stavi predvsem na učinke modnih trendov in zunanjega videza?
Področje dokazovanja takšne teze je spolzko in vsak politik se najbrž zelo dobro zaveda, da je zato dokaj varen pred tovrstnimi pomisleki. Toda če sledimo reakciji gledalcev oddaje Studio City, bo odgovor v pomembnem delu pritrdilen. Zlahka si, poznavajoč predvidljivo naracijo, tudi predočimo možno repliko na te vrste očitek, morda takšen: »Vsaka ženska je rada urejena«. Seveda, uspešna retorika izmikanja, patentirana v predsedniški palači pri Borutu Pahorju v dolgih letih skrbno negovane praznine, po možnosti nagrajene s častnimi doktorati za tradicijo negovanja dialoga, bi nam s tem ponudila »napačno sled«: nismo spraševali po tem, če je rada urejena ali ne, ampak po pravih motivih za takšno urejenost.
Naša zemlja, naši ljudje, naše bogastvo
Tudi njen nastop v oddaji je bil, kot običajno, vsebinsko popolnoma prazen. Političarka, ki je korupcija ni pokopala, se je vzvišeno sklicevala na vsebinske kontekste, češ da šteje dober volilni program, ki bo zdaj, kakšna smola, pred volitvami čisto zbledel… Saj res, kakšen program? Tisti, ki ga ima stranka Naša dežela objavljenega na svoji spletni strani, je dolg točno tri strani, pa še to ob dobrohotnem štetju, saj imajo zavihki »Vrednote«, »Vizija« in »10 zavez« vsak po eno stran, sestavljeno iz enovrstičnih floskul. Zadnja se konča s stavkom »V naši deželi, na naši zemlji smo in živimo med našimi ljudmi. Ti so naše največje bogastvo.« Ja, to bo pa čisto »naš« program!
Podobno pričakovano se je potem sklicevala na duh polarizacije, ki ubija našo politiko, in skupaj z Janšo, kamor kakopak sicer gravitira in brez katerega ne bi bila uspešna, govorila proti tistim, ki se ne želijo povezati. »Demokracija je zategnjena že s tem, ko se mi pred volitvami pogovarjamo o tem, kdo želi s kom sodelovati in s kom ne,« ke opisala svojo voljnost in odprta vrata za vsakogar.
Toda ko je voditelj Marcel Štefančič Jr. poizvedoval, če se bo povezala s sedanjo avtoritarno koalicijo, je malce bežala od odgovora z novim sklicevanjem na bogastvo vsebine: »Ne, naši volivci nas tega ne sprašujejo. Mi se zelo osredotočamo na močan vsebinski program«. Ob tem ji ni bilo težko odkrito grdo manipulirati, znova računajoč na spomin zlate ribice: »Kot veste, sem to koalicijo zapustila«. Nakazana distanca je spet stavila na tiste, ki so pozabili, a vsi nismo: Aleksandro Pivec so dobesedno rotili in naganjali iz lastne stranke, na noben način ni želela zapustiti prav nobene funkcije, tudi ministrske ne!
Promiskuiteta po slovensko
Da se je pripravljena po volitvah ali sicer povezati z vsemi, je indikativen še v eni smeri, kajti očitno je vsebinsko menda poln program njene stranke maksimalno fleksibilen in združljiv s čimerkoli. Jasno, da je moto o neizključevanju ves čas le paravan, da »greš v posteljo« z vsakim, če uporabim metaforo voditelja, s katero jo je sicer izzval. Ja, takšna je pač politična promiskuiteta po slovensko!
Morda pa kombinacija outfita in praznine na slovenskem političnem parketu jamči vstop v parlament? Kaj nam to pove o volivcih in stanju demokracije? Nič dobrega.
Več:
Slovenija, naša dežela: stari slogani novih političnih strank
Prlečka, ki ne želi odstopiti: za njo potop, ampak takoj zatem že sredinska stranka
Aleksandri Pivec manipulacija ni uspela
Ministrica, ki ne bi odstopila, ampak morda znova kandidirala
Ministrica na dopustu: dva pivca in en račun
Njeni lastni poslanci zahtevajo odstop, toda raje ima podporo premierja
Kmetijska ministrica v strahu pred likvidacijo
Čas za ministričino slovo, čas za njeno družino
Ministričin odstop ali močvirje: stara dilema domače politične kulture
Aleksandra Pivec kot žrtev, a spet s privilegijem: obdržala je varnostnika in šoferja
You must be logged in to post a comment.