Nevarna ljubezenska razmerja: za oblast so postfašisti v javnem interesu

Že nekaj časa se krepi sum, da avtoritarna oblast pod Janezom Janšo na vse pretege ščiti in promovira neonacistične skupine, tokrat zakamuflirane pod »rumene jopiče«, kar je morda unikaten politični fenomen v Evropi, ironično zgoščeno manifestiran v času začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU. Podatek, ki ga za razliko od afere z neimenovanjem evropskih tožilcev iz Slovenije in ustavljanjem financiranja STA naši novinarji in politiki nikakor ne zmorejo posredovati čez mejo države.

Po tistem, ko je policija opravila nadzor zaradi pridržanja skupine rumenih jopičev, kot jim večina medijev sramežljivo pravi že od samega začetka, in se smešila z nesmiselnim preštevanjem sekund med časom intervencije in apelom Jaše Jenulla, je poročilo razkrilo še en nevaren precedens. Ne samo, da so nadzorniki ugotavljali, da je policija reagirala enostransko in pustila ob strani »levičarje« (!), presenetljivo je ugotavljala, da bodo zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnost lahko preganjali enega med njimi:

A tega nadzorniki niso prepoznali pri skupini tetovirancev s svastikami, pač pa, kot je mogoče razbrati iz poročila, pri petkovem protestniku Jaši Jenullu. Poročilo namreč navaja, da so sum prepoznali pri posamezniku, ki je »predstavnike rumenih jopičev opisal kot neonacistično zalego«.

Objavljeni dokazi o podpori identitarcem

Je v Sloveniji neonacistom prepovedano celo reči, da so neonacisti? Saj so provokatorji imeli po telesih vidno posejane svastike, kar se je razkrilo na skoraj vseh njihovih protestih? Pomislimo vendar na to škandalozno policijsko gesto in njeno pomenljivost! Reakcija znova odpira vprašanje nevarnih ljubezenskih razmerij med oblastjo in njimi.

Na njih nas spomni tudi novinarka Monika Weiss v Mladini z objavo ključnega dokumenta, ki pritrjuje zlim slutnjam, povezanim z ugibanji, ali Simonitijevo Ministrstvo za kulturo na ta način posredno podpira identitarne skupine v Sloveniji.

*Iz vloge, ki jo je objavila Mladina: ključna aktivnost je produkcija manifestov identitarcev*

Odgovor je zdaj dokazano pozitiven, in to celo po več kriterijih – v resnici kar vseh, po katerih morajo društva izpolnjevali različna merila, da si pridobijo status v javnem interesu. Identitarcem in njihovim istomišljenikom je vloga uspela in novi status jim omogoča prejem enega odstotka dohodnine od vsakega davčnega zavezanca, pravico do brezplačne pravne pomoči, brezplačni najem državnih in občinskih nepremičnin, oprostitev plačila upravnih taks, hkrati pa dodaja točke pri javnih razpisih za sredstva z državnega proračuna.

Zaslomba v NTA

Dokumentacijo, na podlagi katere je »Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot« dobilo status društva v javnem interesu v kulturi, je Mladina prejela od omenjenega ministrstva, ker ga je zahtevala v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.

Zastopnik društva je Urban Purgar, radikalni desničar, ki sicer redno nastopa v sestavi rumenih jopičev, svoj naslov ima društvo na prestižni lokaciji na Mestnem trgu 10 v Ljubljani, obenem pa je tudi navedeno v kolofonu spletnega portala Nacionalna tiskovna agencija (NTA), saj se na njihov naslov stekajo donacije za portal.

*Purgar med svojo novinarsko akcijo v imenu NTA na protestu 2. julija 2021. Vir: TOP TV Slovenija*

Še več, če je NTA še nedavno urednikoval Aleš Ernecl in svoj portal hvalisavo razglasil za fašističen, te dni pa je naznanil svoj odhod, se skozi lažno predstavljanje v vlogi novinarja s svojo druščino in posebnim »varovanjem« na petkovih protestih pojavlja prav Purgar skupaj z Andrejem Okornom in poskuša ovirati in blokirati proteste – tokrat pod pretvezo novinarskega dela.

Dejavnost skupine, ki je začela svoje aktivnosti z uličnim ustrahovanjem, se je zdaj očitno razširila: omenjeno društvo si lasti celo svoj medijski kanal, čeprav dejansko ni vpisano v razvid medijev. Takšnega, v katerem so na začetku želeli nastopati tudi kolumnisti, kot sta Vinko Gorenak, Janšev državni sekretar, in Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta, sicer skrajno naklonjen SDS.

Likvidirati psico Tanjo Fajon

Purgarjeva stališča so tudi sicer podobno pričakovano ekstremistična: s somišljeniki nastopa kot nasprotnik nevladnikov in avtonomnih con, kot je Metelkova, za politično opozicijo je recimo prepričan, da jo moramo fizično odstraniti: med drugim je predsednico SD Tanjo Fajon označil za psico, ki jo je potrebno likvidirati, k temu pa je pripisal, da gre za njegovo osebno notranje prepričanje.

*Purgar, zastopnik društva v javnem interesu, poziva k likvidaciji psice Tanje Fajon*

Navedena dokumentacija, objavljena v Mladini, nesporno pritrjuje vsem dosedanjim domnevam, da je omenjeno »Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot« sestavljeno iz simpatizerjev identitarnega gibanja, za nameček pa promovira skrajno desne identitarne vrednote. V njeni orbiti se med sodelavci omenjata še David Mojškerc in Žan Žalec, sicer prijatelj Žana Mahniča, državnega sekretarja za nacionalno varnost, sicer velikega podpornika identitarcev.

Mojškerc je sam pred dvema letoma ustanovil »Društvo za ohranjanje in promocijo kulturne identitete«, a ga je relativno hitro tudi ugasnil.

V društvu so identitarci

Kot očitno kronski argument za pridobitev statusa so v društvu navedli izid dveh knjig. Prva je »Evropa narodov« iz leta 2019, ki da je bila prodana v 282 izvodih, kar so posebej poudarili. Zanjo so sami napisali tole: »Avtorji knjige smo aktivisti Generacije identitete. Soavtorji so mag. Branko Grims, mag. Bernard Brščič in mag. Zmago Jelinčič Plemeniti. Predgovor pa je napisal Igor Kernel.«

*Simonitijevi kulturniki v javnem interesu*

Večkrat sem obširno opozarjal, da Generacija identitete že dolga leta figurira kot nekakšen podmladek stranke SDS, Janša in njegovi so nanjo nenehno gledali z največjimi simpatijami. Druga knjiga, ki so jo v društvu navedli, je identitarni »Manifest za domovino« iz leta 2018, za katero so se v prijavi pohvalili, da »je prodana v 1232 izvodih in je najbolj prodajana knjiga spletne knjigarne www.vseknjige.si«.

Gre za spletno stran, ki jo vodi založba Nova obzorja, povezana s stranko SDS in ta je obe navedeni knjigi tudi izdala. Še več, obe knjigi so promovirali in donirali nekateri poslanci SDS s tem, ko so jih osebno dostavljali javnim knjižnicam. Že samo s tem je jasno izpričana logistična in vsebinska podpora vladajoče stranke skrajnim desničarjem.

Postfašizem v javnem interesu

Identitarci, ki se skrivajo za društvom v javnem interesu s štampiljko Simonitejevega ministrstva, po svetu nesporno širijo sovraštvo in nestrpnost do beguncev, muslimanov, judov in še zlasti LGBTQ skupnosti. Filozof Pierre-André Taguieff, znameniti raziskovalec antisemitizma, jih opredeljuje kot postfašiste, ne neofašiste, in ker so postfašistične vrednote nove vrste evropskega nacionalizma sestavni del identitarnih, za nameček pa nekateri rumeni jopiči s svojimi tetovažami in vzkliki Hitlerju ne skrivajo svojih prepričanj, je popolnoma enoznačno mogoče reči, da je pod Janševo oblasto in Simonitijevim ministrstvom na tak način postfašistična miselnost postala legitimna ideja javnega interesa, vredna državne podpore.

Veliko vrednost obeh omenjenih knjig in s tem pomembnih dosežkov v njihovem delovanju je sicer prepoznala strokovna komisija za področje knjige v sestavi dr. Jonatan Vinkler, Paulina Tania Korošec Kocmur in dr. Matija Ogrin. Vsebino manifesta, v katerem se pojavil tudi spremna beseda Bernarda Brščiča iz skrajno desne stranke Dom, so avtorji opisali takole: »V Manifestu za domovino boste lahko prebrali program mlade generacije, ki se je prvič bolj organizirano uprla diktaturi kulturnega marksizma.«

Proti feminiziranju populacije in multikulturnosti

Omenjeno komisijo očitna navdušuje tudi boj proti fiktivni teoriji spola in feminizaciji družbe, kajti v knjigi lahko preberemo pozive proti njima in v obrambo moškosti: »S teorijo spola so napadli naravne zakonitosti med moškim in žensko. S feminiziranjem populacije je moškost izgubila svoj čar in svojo moč. Z radikalizacijo feminizma so žensko populacijo oropali njene ženstvenosti in osnovnega poslanstva.«

V njej so še številne zahteve po opustiti multikulturnosti (»Remigracija, strog nadzor državnih meja in popolna opustitev aktualne multikulturne politike so edine rešitve za nastalo situacijo.«), govori tudi o tem, da je »islamizacija Evrope neizpodbitno dejstvo, ki ga ne prikrivajo več nikakršne floskule o integraciji, asimilaciji ali novi družbeni smeri 21. stoletja«. Podobno ugotavljajo, da »množična in strmo naraščajoča navzočnost islama v tradicionalno krščanskih državah Evrope predstavlja kulturno in demografsko grožnjo«.

O neonacizmu v javnem interesu države tudi v podkastu s Tadejem Štrokom

Beremo pa tudi o pogrešanju nacionalističnih čustev, o tem, da »izgubljamo občutek, da sploh še živimo v svoji državi. Tuj jezik, tuja vera, tuje navade in tuji ljudje. Vse pogosteje se prebuja občutek, kot da se naš čas izteka. Kot bi nas nekdo namenoma želel zamenjati«.

Seveda se pisci navdušujejo na idejo »velike zamenjave«, značilen konspiracizem gibanja, kajti pred nami se odvija »načrtni uvoz milijonov migrantov iz tretjega sveta v evropske države z namenom zamenjave avtohtonega prebivalstva z novo, etnično raznoliko generacijo ljudi«, zato bodo domovino »vrnili v roke tistim, ki jo edini iskreno ljubijo. Slovenskim domoljubom. Ta ideja je namreč nekaj več kot vse prejšnje. Je ideja prihodnosti«.

Kulturni marksizem kot izvor vsega zla

Podobno kot Janša, ki je prepoznal breivikovski »kulturni marksizem« kot osrednji problem Evrope, pa zaključujejo, da je ta »naš največji sovražnik. Je izvor vsega zla, ki namenoma in premišljeno uničuje evropsko kulturo od znotraj.«

Podelitev statusa omenjenemu društvu, ideološko in idejno skrajno blizu vladajoči stranki, zato dejansko žal ni presenetljiva. Ministrstvo je sicer zanikalo navedbe v preteklih tednih, povezane s promocijo neonacizma, toda dejstva kažejo drugače; niti najmanjšega dvoma ni, da SDS podpira identitarno gibanje že dlje časa in ne samo na opisani način podpore Purgarjevemu društvu.

Zbujamo se v novo realnost, korak za korakom – v realnost odkrite oblastniške legitimacije skrajno desnih stališč, celo navdušeno razglašenih za čiste bisere in prave domoljube, kot meni premier. Ali kot zapiše novinarka Mladine: