V Brščičevi stranki Dom so skupaj z rumenimi neonacisti oplemenitili definicijo kulturnega marksizma po začetnem zgledu Andersa Breivika in v novejši inačici slovenskega predsednika vlade (Novi sovražnik Evrope in Slovenije: kulturni marksizem, Rakasta gangrena in izvor vsega zla: kulturni marksizem). Asociacija ni naključna, v zadnjih tednih so se nekateri neonacisti ob protestniških petkih začeli pojavljati v kapah omenjene stranke.
Opredelitvi se je pridružil za večino sicer pričakovani antisemitski moment, kajti kulturni marksizem, najbrž tudi v Sloveniji, menda širijo spolno iztirjeni judovski intelektualci. Kateri so, nam sicer niso zaupali in glede na to, kako si medijski mainstream ne želi razprave o neonacizmu, celo poimenovanja ne, najbrž ne gre računati, da bi nas kaj bližje odgovoru pripeljala novinarska radovednost (Račji test, Hitlergruß in načini opravičevanja rumene mimikrije neonacistov, Uporabljajo Kanglerjeve rumene jopiče: uspešnost neke mimikrije ob nasedlem novinarstvu, Neonacizem in kastrirano novinarstvo).
Ampak kaj bi s tem, že samo dejstvo, da imamo v Sloveniji na oblasti ekstremno desnico, je povsem tabuizirano in stvar bizarne medijske sramežljivosti, za katero najbrž stojijo bolj racionalni vzgibi (Skrajna desnica v Sloveniji: nacionalna varnost v času Žana Mahniča).
In če je Breivik nesporno največji promotor teze o kulturnem marksizmu v zadnjih devetih letih, podrobnejše prebiranje njegovega Manifesta razkrije, da bi mu težko očitali klasični antisemitizem – svojo radikalnost je razvil ob ideologiji večnega boja med krščanstvom in islamom, kjer so Judje na strani kristjanov, Izrael pa igra pomembno vlogo ščita pred islamizacijo Evrope.
Čeprav ni prvič, da Bernard Brščič širi antisemitske resentimente in se tožilstvo ne zgane, pa je najbrž za klasični (sicer prikriti) neonacizem, ki smo ga zadnje tedne na odprti sceni spremljali sredi protestov proti oblasti, skoraj nemogoče pričakovati, da bi zmogel brez judovske zarote (Pustiti pri miru: o navidezni strpnosti nestrpnih in nestrpnosti strpnih). Spet nekaj, kar spominja na Orbánovo iskanje grešnega kozla v Georgeu Sorosu, kjer ima v fantazmatiki risanja sovražnika njegovo judovsko poreklo nedvomno ključno vlogo.
V slovenskih inačicah boja proti kulturnemu marksizmu brez antisemitizma evidentno ne bo šlo.
You must be logged in to post a comment.