Neonacizem in kastrirano novinarstvo

Kakšno delo opravljajo tradicionalni mediji v državi, kjer neonacisti, mimikretizirani v »rumene jopiče«, dvigajo roke v pozdrav Adolfu Hitlerju, policijsko varovanje jih ne zna ločiti na več kot dva ali tri metre od mirnih protestnikov, večina medijev pa v njih po enem tednu ne prepoznava skupine neonacistov in radikalnih desničarskih grupacij, temveč o njih še kar naprej benevolentno piše kot o »Janševih podpornikih« (provladni Siol), zagovornikih ukinitve RTV prispevka in naključnih mimoidočih, ki so se pač obleki v rumeno?

Od resnega novinarstva bi pričakovali, da se bo potrudilo razkriti, kdo je skupina okoli 25 ljudi, ki je minulo sredo zmotila »alternativno proslavo« in že napovedala svoj prihod za prihodnji petek, znova pod Prešernov spomenik, da zmoti nove proteste. O tem, da imamo veliko indicev za razlago in da gre verjetno za plačance, pišem v prispevku Išče se predsednik. In njegovo zaupanje.

Vladozlom ponudi dokaze

Po tistem, ko so strankarski mediji, Tomaž Štih, Žiga Turk in drugi priskočili na pomoč in spinali propagandno manipulacijo, se postavili v bran taistim rumenim jopičem in tudi zgodbi, da se je med njih pomešal provokator, da bi jih prezentiral kot neonaciste – pač njih, poštene državljane – se je Vladozlom potrudil in objavil obširno fotodokumentacijo. Iz nje je razvidno, da je bil mladenič z brado s skupino zamaskirancev tam že ves čas, od samega začetka. O tem beremo v članku z naslovom Šokantno, nacisti uporabljajo nacistični pozdrav, vsekakor z neizpodbitnimi dokazi.

Predpostavka o infiltriranem provokatorju je temeljila na okoliščini, da se omenjeni ljubitelj Hitlerja ni takoj oblekel v rumeni jopič in da se je vzel od drugod, po naročilu. Znova smo pričakovali, da bodo množični mediji zagrabili zgodbo, a se žal ni zgodilo, prednost so dali mimikretični naraciji o zaskrbljenih državljanih in torej spontano verjeli oblasti. Na Vladozlomu so naciste in oblastnike povezali takole:

Nedvoumno razkritje, da je bil moški, ki je uporabil nacistični pozdrav, del »domoljubnega« protesta, seveda ne bo presenetilo veliko ljudi. Da so neonacisti še kako prisotni v naši družbi, je jasno že dalj časa. Bolj zaskrbljujoče je, da jih naša vladajoča politika in njeni mnenjski voditelji zavestno ščitijo. Naše razkritje bodo ignorirali ali pa argumentacijo »gre za infiltracijo« spremenili v »gre za osamljen primer nekega skrajneža«.

Podpora lažnemu spinu

Objavo s tezo o infiltrirancu je povzel predsednik vlade in s tem poudaril spin, ki je bil v fotoekspertizi Vladozloma že razgaljen kot lažna novica.

Vendar tudi to, da premier objavi evidentno manipulacijo in reklamira laž, ni prepričalo novinarskega mainstreama, da bi zgodbo objavili in še manj, da bi jo raziskali dalje. So pa strankarski novinarji pohiteli in zapisali, da »naci pozdrav« ni zakonsko prepovedan in s tem, z nasprotnega argumentacijskega pola, poskušali legitimirati tovrstna ravnanja. Očitno so spin o infiltrirancu vmes že opustili kot verodostojno zgodbo…

Demokracija in kastracija

Zdaj je že jasno, da sta državni sekretar za nacionalno varnost in predsednik vlade postala neposredna promotorja »rumenih jopičev«, da reklamirata njihovo dejavnost in si je želita. Seveda nista edina.

Predstavljajmo si, kako bi reagirali uredniki in novinarji, če bi se pokazalo, da so za njimi skriti neonacisti, kar lahko z veliko mere navzočih indicev sumimo, tudi na podlagi dokumentarca Koalicija sovraštva novinarja Erika Valenčiča in razkritij Anuške Delić v Delu o povezavah med Blood & Honour in stranko SDS, utemeljenih na ocenah Sove?

Pričakujemo lahko najbrž podoben molk, kot smo ga že zasledili od podpori Janše in Mahniča slovenskemu identitarnemu gibanju (Skrajna desnica v Sloveniji: nacionalna varnost v času Žana Mahniča, Ko gotofi licitirajo gotofe: rešitelji Slovenije kot ugrabitelji vstajništva).

Bi nas moralo zanimati, če oblast podpira neonaciste? Smešno vprašanje. In prav zato vedno bolj postaja jasno, da je demokracija v Sloveniji ogrožena. Ogroža jo kastrirano novinarstvo.