Katja Kokot in Aleksander Štorek sta zapustila stranko Resni.ca in poslansko skupino, s čimer je slednja čez noč izgubila dva od petih poslancev. Ostali so samo trije, najmanjše možno število za obstoj poslanske skupine.
Stevanović, Janšev oproda pri njegovem pohodu na oblast in s službo predsednika državnega zbora, ostaja brez precejšnjega dela svoje politične teže, pa tudi ugleda v javnosti. Ker je zaradi afer zanj postalo prevroče, je vmes radikaliziral svoj odnos do medijev, zanj sovražnih sil, in se znova oklenil nagovarjanja razbitih množic preko socialnih omrežij, ki še verjamejo praznim populističnim puhlicam.
Kokot, sicer dežurna parlamentarna provokatorka brez globine, običajno silno ustrežljiva do nemajhnega dela novinarskega občestva s tabloidno žilico, je ob svojem odstopu izrazito redkobesedna glede razlogov odstopa. Ti zvenijo nejasno in neprepričljivo. Pač pa rada ponavlja oguljene fraze o tem, da ne bo prala umazanega perila, z neartikuliranim Štorekom pa se trudita skrivnostno nasmihati ob pojasnilu, kako še ne vesta, kaj bo prinesla prihodnost. V praksi torej glede tega, v katero stranko ju bo morda čisto po naključju zaneslo.
No, morda rezultat zanič politične komedije s slabimi igralci lahko uganemo mi!
Črna luknja, ki vse posrka vase
Da bi lažje uganili, se moramo spomniti le zanimive zgodovine političnih partnerstev prvaka SDS. Se še kdo spomni, kako je DeSUS, ki ga več ni, ostal brez parlamentarnega zastopstva? Še pomnite Aleksandro Pivec ali kako je Počivalškova stranka Konkretno izginila kot samostojna stranka?
Nekaj podobnega se je zgodilo z Virantovo Državljansko listo. SLS je ob bližini SDS izpadla iz parlamenta, NSi pa je nekoč že doživela takšno usodo, preden se je pobrala: leta 2022 je pod vodstvom Mateja Tonina oznanila, da z Janšo ne želi več sodelovati v vladi. Šlo je za poskus oblikovanja samostojnejše desnosredinske politike, davno nazaj je podobno vlogo igrala že Ljudmila Novak. Toda s prihodom zvestega vojščaka Jerneja Vrtovca je v celoti zamenjala ploščo, postala več kot lojalna in ponovno vstopila v njegovo vlado. Šef krščanskih demokratov je dejansko idealen politik: ne more se zgoditi, da bi svojemu mentorju kadarkoli oporekal. Še huje, v nekaterih prvinah avtoritarnosti se trudi, da bi ga prehitel.
Vsem razen NSi, ki se je prilagodila kot plastelin, je skupno, da so v nekem obdobju sodelovali z Janšo, nato doživeli večje ali manjše politične pretrese, na koncu pa zaradi gravitacijskih sil celo poniknili s političnega zemljevida. Kakor da bi satelite po naravnih zakonitostih posrkala vase črna luknja, iz katere več ni povratka. Toda tokrat je ironija še večja; človek, ki je Janši omogočil sestavljanje vlade in pljunil čez lastna zaklinjanja o nesodelovanju, utegne postati eden prvih ekspresnih poražencev novega mandata. Komaj je dobro in zelo glasno sedel v predsedniški stolček, že se mu je začela podirati stranka, ki mu ga je posredno priskrbela.
Še notar mu je priča, da se ne splača lagati sebi in drugim, dasiravno ga je njegova funkcija izstrelila v politična nebesa in je zato na vse junaško pozabil!
Je Stevanović naslednji?
Vinko Gorenak je medtem napovedal pogovore z odhajajočima poslancema o nadaljnjem sodelovanju. Tu pridemo do bistva politične računice. Janševa formalna koalicija ima 43 poslancev. Če jo podpirata Kokot in Štorek, je pri 45 in za absolutno večino potrebuje samo še en glas. Dva dobi še z manjšinskima poslancema. Stevanovićevih preostalih treh poslancev tako ne potrebuje več nujno kot enotnega paketa. Šef razbite Resni.ce lahko ostane na čelu stranke, ampak njegov pogajalski vpliv bo zdaj precej manjši in izsiljevanja, njegov poglavitni adut, ne bodo več mogoča v dosedanji meri.
Če bi Janša pridobil potrebno in zadostno parlamentarno večino, utegne priti na dnevni red celo Stevanovićeva zamenjava na položaju predsednika državnega zbora. Trenutna prebežnika bosta zagotovo dvignila roko. Zlahka si predstavljamo še nove izstope in prestope, nihče pa ne bo presenečen, če se bodo odvili v naslednjih mesecih.
Robert Golob je ob sedanjem razkolu ocenil, da Janša šefa Resni.ce ne potrebuje več, Asta Vrečko pa je izrazila sum o dogovoru s SDS. Največja možna ironija bi se odvila, če bi se zgodba končala s tem, da bi premier ohranil podporo nekdanjih poslancev Resni.ce, Stevanović pa izgubil funkcijo, ki jo je pridobil prav zaradi politične kupčije z njim!
V tem primeru bi spremljali nenavadno lekcijo, ki bi bila tudi nadvse pravična: Stevanović je prvaku SDS pomagal pridobiti oblast, ta pa ga je brcnil v rit in mu posredno razbil stranko.
Čakamo na notarja
Njegova prihodnja prostovoljna priključitev Janši, s katero zagotovo sam ne bil imel nobene težave, medtem ko za šefa SDS ne vemo, bi za njegovo razsuto stranko pomenila še zadnji žebelj v krsto. Resda pa ne deluje kot človek, ki bi ga takšna izguba močno bolela. Nasprotno, kot pravcati poslovnež je bolj videti kot bratje Topalović v filmu Maratonci tečejo častni krog, ki umazane krste s pokopališča hitro spravijo v promet. No, še plačajo jih ne, podobno kot sam ni plačal šolnine za doktorat.
In kaj bo naslednji korak? Če povemo to v šali: nestrpno čakamo, ali bo morda nadebuden tandem Kokot in Štorek pri notarju oddal svoj overjeni podpis pod izjavo, da z Janšo res ne bosta sodelovala. Kar sicer, namreč da rade volje sodelujeta, počneta na dnevni ravni, ko dvigujeta roko v parlamentu. Potem bomo zanesljivo vedeli, da je čas prestopa v SDS zelo zgolj vprašanje nekaj dni. Imeti notarsko overjeni podpis je danes v slovenski politiki pač postal mera za totalno neverodostojnost.
Če kaj, je stranka Resni.ca drugo ime za takšno mero.
Več:
Leteči poslovnik in napihovanje deviantnosti: Nataša Sukič je menda poskušala izvesti državni udar
Vbrizg šank populizma: v politiki postaja dovoljeno čisto vse