Uporabljajo Kanglerjeve rumene jopiče: uspešnost neke mimikrije ob nasedlem novinarstvu

Dogaja se popolna katastrofa slovenskega novinarstva: namesto, da bi podvomilo v artistično točko, povezano z »rumenimi jopiči« in mimikrijo protagonistov, je medijski mainstream navkljub prepričljivim razkritjem na straneh Vladozloma, Mladine in portala Oštro, da za njimi stojijo neonacistične in njim sorodne skrajne skupine, še naprej trdno odločen, da bo javnosti predstavljal zrežirano laž in ne resnico. Razkritja ignorira!

Nasedli na mimikrijo

Medijski mainstream nam je torej v celoti že drugi protestniški petek zamolčal omenjeno dejstvo, pretežno nanj svojih uporabnikov ni niti z besedico opozoril in zanjecelo po včerajšnjem nastopu še naprej uporablja označevalca »rumeni jopiči« in »podporniki vlade«. Akcija je tistim, ki so si jo zamislili, popolnoma uspela! Ne morem reči, da to ni nepričakovani debakel novinarstva, je pa eden tistih z najbolj strašljivim uvidom – o tem, da so »rumeni jopiči« v medijskih objavah celo postavljeni pred glavnino protestnikov, recimo pišem v STA najprej o rumenih jopičih, potem šele o protestnikih, novico STA pa so v tej obliki in s takim poudarkom prevzeli v Večeru, Primorskih novicah in drugod.

Že nekajkrat sem opozoril na propagandno podobnost sedanje akcije rumenih neonacistov s protivladnim protestom Franca Kanglerja in Janeza Janše lanskega 10. oktobra, tudi takrat na Prešernovem trgu. Slednji je potekal pod sloganom »Rešimo Slovenijo«, Kangler je organiziral avtobusne prevoze v prestolnico, rumeni jopiči pa so imeli tudi modre odtenke, tako da so dobesedno postali rumeno-modri (Ko gotofi licitirajo gotofe: rešitelji Slovenije kot ugrabitelji vstajništva).

Uporabljajo jopiče, ki so jim ostali

V šali sem v preteklih dnevih dejal, da je dejanje rumenih neonacistov steklo zato, ker je nekaj teh rumenih jopičev Kanglerju ostalo in bi bilo škoda, da bi strohneli v skladiščih. Novinar Večer Miha Dajčman pa je včeraj poročal o tem, da so se na včerajšnjem protestu v Mariboru nenadoma pojavili mladeniči, ki so uspešno imitirali svoje ljubljanske kolege in res uporabili taiste jopiče s Kanglerjevega protesta – z napisom »Rešimo Slovenijo« in v rumeno-modri barvi.

Ne dvomim, da bo cvetober novinarstva, ki se je že doslej imenitno odrezal, poskušal raziskati povezave enih in drugih, še zlasti v luči dejstva, ker je padli mariborski župan zdaj postal nič manj kot državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve!

Indolenca domačega novinarstva je videti še bolj dramatična, ker očitno nima želje razgrniti enega največjih absurdov opisane mimikrije, čeprav je ta kot psihopolitična propagandna gesta v preteklosti velikokrat zadevala prav njih. Spomnimo zgolj na famozne gverilske mimikretične brezplačnike, ki jih je stranka SDS zanikala kot svoje dete, čeprav je preiskovalna parlamentarna komisija kasneje tej povezavi pritrdila, ali pa skrivaštvo za psevdonimi in izmišljenimi imeni novinarjev, kar je potem prešlo v stalno prakso.

Absurdno izenačevanje kljukastega križa in rdeče zvezde

Posebnost tokratne »rumene mimikrije« sta absurdnost in učinkovitost obenem: s tem, ko rumeni neonacisti pod Prešernovim kipom razstavljajo transparente, na katerih so izrisani kljukasti križ, rdeča zvezda in med njima enačaj, dejansko ne zanikajo zgolj svoje lastne identitete kot pristaši taistega kljukastega križa, potetovirani z neonacističnimi simboli, ampak se tudi učinkovito od njega distancirajo. Že zgolj iz tega detajla lahko vidimo, da so izvajalci podvrženi sledenju skrbno načrtovanim scenarijem naročnikov, ki imenitno izkoriščajo vso bedo domačega novinarstva. In to dovolj bistrih: tam zbrani za naivni (in novinarsko intonirani) pogled sploh niso neonacisti, so zgolj nedolžni »rumeni jopiči«, ki ne marajo rdeče zvezde in RTV prispevka!

Mimogrede, če na straneh Janševih strankarskih glasil in njegovih intelektalnih pajdašev nenehno poslušamo očitke o nereprezentativnosti množic na ulicah, ker da nekaj tisoč ljudi zanje pač ne more predstavljati večinskega mnenja, pa ne slišimo očitka v drugi smeri, zakaj je dovolj nekaj deset rumenih ekstremistov, da bi jih razglasili za reprezentativne podpornike vlade? In če je njihova reprezentacija pač takšna, potem res ne moremo ubežati vtisu, da živimo v fašistični državi.

Sicer pa o tem, da novinarji ponavljajoče se ne znajo niti protestov prešteti, znova pišem v Novinarstvo, ki ne zna šteti, o tem, kako »podporniki vlade« ščitijo rumene neonaciste, pa v Račji test, Hitlergruß in načini opravičevanja rumene mimikrije neonacistov.