Anže Logar in Janez Janša sta čestitala mladim ob njihovem svetovnem dnevu. Toda kako ti pri nas živijo, kaj jim pripravlja nova vlada in kako iskrena je zato njuna čestitka? Minister za gospodarstvo, delo in šport je praktično istočasno napisal svoj ekspoze, s katerim je »pošolal« Jašo Jenulla in sprožil val zaničevanja in laži proti njemu na družbenih omrežjih:
»Zagotovo je neprimerno, da mlad, za delo sposoben, prejema socialno pomoč. Imamo primere, da otroci ne hodijo v šolo, starši pa prejemajo visoko socialno podporo. Potem ni podlage, da bi prejemali otroške dodatke in pomoči. Prejemnik socialne pomoči mora spoštovati zakone in pravila. Prejšnja vlada je delala vse, da bi razvrednotila delo z rekordnimi davki na plače. Ljudje so delali več, država pa je od plače vzela še več. Za tiste, ki prejemajo socialne pomoči, se ni spremenilo nič. Socialna pomoč bo vezana na javna dela. O tem bodo volivci odločali tudi na referendumu. Če bo treba, bodo tudi pomagali pred šolami, da otroci varno prečkajo cesto. Dela ne bo zmanjkalo.«
Kako minister sklepa
Kaj točno pomeni, da je neprimerno, če mlad, za delo sposoben, prejema socialno pomoč? Njegovo sklepanje bi argumentacijsko najnatančneje opisali kot entimem z zamolčano premiso, ki temelji na neupravičenem prehodu od delovne sposobnosti mladih k možnosti zaposlitve in nato k nepripravljenosti za delo. Entimem je argument, ki vsebuje neizrečeno oziroma zamolčano premiso, ki jo mora poslušalec ali bralec rekonstruirati sam. Ministrov argument lahko zapišemo takole:
1. Mlad in delovno sposoben človek lahko dela.
2. (Zamolčana premisa) Kdor lahko dela, lahko tudi dobi delo; če ga nima in kljub temu prejema socialno pomoč, ne dela zato, ker noče delati.
3. Torej je neprimerno, da mlad in delovno sposoben človek prejema socialno pomoč.
Problematična je predvsem druga, neizrečena premisa. V njej se neopazno zdrsne skozi tri različne trditve, od »biti sposoben delati« k »imeti možnost delati« in »biti pripravljen delati«. Toda iz prve ne sledi druga, iz druge pa ne tretja. Nekdo je lahko popolnoma delovno sposoben, vendar nima na voljo zaposlitve. In nekdo, ki nima zaposlitve, zaradi tega še ni nepripravljen delati.
Non sequitur
Argument vsebuje non sequitur, neveljavno sklepanje. Hkrati gre za nekakšen pomenski zdrs pri izrazu »lahko dela«. Ta najprej pomeni, da je človek telesno in duševno sposoben opravljati delo in potem skoraj neopazno spremeni semantiko v možnost dobiti delo in možnost njegovega opravljanja. Toda biti sposoben za delo in imeti delo na voljo sta dve različni stvari.
Sam bi zato tvegal novo poimenovanje: Logar je uporabil neke vrste insinuacijski entimem. Z njim mislim na entimem, pri katerem govorec zamolči prav tisto sporno premiso, ki bi bila ob eksplicitni formulaciji očitno vprašljiva, stigmatizirajoča ali težko zagovarjana, zato prepusti naslovniku, da jo rekonstruira sam.
Retorična učinkovitost takšnega postopka je prav v tem, da najbolj sporne premise ni treba izreči. Logarju ni treba reči: »Mladi prejemajo socialno pomoč, ker nočejo delati.« Poslušalca lahko njegova formulacija napelje, da to sam vstavi kot manjkajočo povezavo v argumentu. S tem mu hkrati ostane možnost umika, ker če mu očitamo, da je mlade brezposelne označil za lenuhe, lahko odgovori, da tega nikoli ni rekel. Dobesedno res ni, njegova formulacija pa poslušalca napeljuje prav k takšnemu sklepu.
Mladi kot lenobe
Izjava »Zagotovo je neprimerno, da mlad, za delo sposoben, prejema socialno pomoč« zato ni le dvoumna, pač pa tudi zavajajoča. Z njo se ustvarja vtis, da je prejemanje socialne pomoči pri mladih in delovno sposobnih že samo po sebi nekaj sumljivega oziroma da je povezano z nepripravljenostjo za delo. Toda takšna insinuacija je zavajajoča: lahko si za delo sposoben in povsem upravičeno prejemaš socialno pomoč. Zakaj?
Slovenska zakonodaja nikjer ne temelji na enačaju med delovno sposobnostjo in neupravičenostjo do denarne socialne pomoči. Prav nasprotno: med upravičenci so lahko delovno sposobne brezposelne osebe, če izpolnjujejo dohodkovne, premoženjske in druge pogoje. Delovno sposobna brezposelna oseba mora biti praviloma prijavljena v ustrezni evidenci Zavoda za zaposlovanje in aktivno reševati svoj socialni položaj. Človek je lahko mlad, zdrav in popolnoma delovno sposoben, pa je brezposeln, ker je izgubil službo, ker zaposlitve ne najde, ker med dvema zaposlitvama nekaj mesecev nima prihodkov ali ker mu delo, ki ga išče, še ni bilo ponujeno.
Socialna pomoč je prav za takšne položaje varovalka pred materialno ogroženostjo; namenjena je zagotavljanju minimalnih življenjskih potreb. Minister za delo bi moral vse to dobro vedeti. Če ne ve, imamo resen problem vsi. Če ve, je toliko bolj nenavadno njegovo kategorično zatrjevanje, da je »zagotovo neprimerno«, če mlad in za delo sposoben človek prejema socialno pomoč.
Neprimernost
Ob tem mu izraz »neprimerno« omogoča priročen umik k normativni oziroma etični razlagi izjave. Vedno lahko odgovori, da ni govoril o zakonski upravičenosti, pač pa o družbeni ali moralni primernosti. Če bi trdil, da je neprimerno, da delovno sposoben človek odklanja primerno delo in kljub temu prejema pomoč, bi se postavilo neko drugačno, precej bolj legitimno vprašanje o pogojih prejemanja socialne pomoči, vendar namesto tega stavi na implikaturo. Z uvedbo kombinacije treh lastnosti, biti mlad, biti delovno sposoben in biti prejemnik socialne pomoči, ustvarja sum oziroma dvom, da bi nekdo lahko delal, vendar tega ne počne. Minister besed »len« ali »lenuh« niti ne rabi izreči, ker je poslušalec napeljan, da tak sklep izpelje sam.
Implikaturo razberemo tudi iz nadaljevanja. Takoj sledijo primeri otrok, ki ne hodijo v šolo, in staršev, ki prejemajo »visoko socialno podporo«. Sledi zahteva, da mora prejemnik pomoči spoštovati pravila, na koncu pa predlog, da bo socialna pomoč vezana na javna dela. Posamezne trditve skupaj ustvarijo okvir, v katerem je prejemnik socialne pomoči prikazan kot nekdo, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti.
Skratka: Logar poskuša biti precej bolj fin od svojega predhodnika Zdravka Počivalška, ki je prostaško razlagal, da »kdor ne dela, naj ne je«. In to je razlagal kulturnikom na Prešernov dan, kajti izdelki kulturnikov preprosto niso očem nujno vidni (sploh če ste duhovno slepi).
Čudaška čestitka
Hkrati Logar pravi, da »imamo primere«, nato pa iz posameznih primerov domnevnih zlorab prehaja k splošnemu dvomu do mladih in delovno sposobnih prejemnikov socialne pomoči. Tu se pojavi še ena argumentacijska napaka: prehitra posplošitev. Iz obstoja posameznih primerov zlorabe ni mogoče sklepati, da je problematično prejemanje socialne pomoči pri mladih in delovno sposobnih nasploh. Ne glede na to, ali je takšna posplošitev namerna ali ne, je njen retorični učinek stigmatizacija celotne skupine.
No, tako zvenijo vladne čestitke na svetovni dan mladih! Še sreča za politike, da mediji niso opazili.
Ceterum censeo: mediji bi morali biti psi čuvaji demokracije, ne njeni vratarji in gospodarji molka. Slovensko novinarstvo je v svoji demokratični vlogi nevarno na psu: bolj ko je na psu, manj je v njem psa čuvaja. Kako učinkovito je mogoče kritični glas utišati že s tem, da ga vztrajno ignoriraš, sem imel skozi leta dovolj priložnosti spoznati.
Več:
Počivalšek v dolini šentflorjanski: kultura, po kateri se brez dela ne jé