»V Sudanu je množica trupel pobitih kristjanov bistveno večja, kot ste kadarkoli videli v Gazi. V Nigeriji vsakih nekaj minut islamistične milice ubijejo enega pripadnika krščanske skupnosti. Zakaj se govori zgolj o Gazi in o Palestini?«
Včasih politični spodrsljaj pove več kot premišljeno napisan govor. Predsednik vlade je na vprašanje Roberta Goloba o ravnanju Izraela v Gazi izrekel ne le zgornje besede, pač pa je v svojem slogu segel po fotografiji in z njo mahal naokoli. »To je Sudan,« je dejal in jo predstavil kot dokaz množice trupel pobitih kristjanov, domnevno bistveno večje od vsega, kar smo videli na posnetkih iz Gaze.
Nekaj ur pozneje je Televizija Slovenija ugotovila, da fotografija ni iz Sudana. Z njo je več kot jasno želel relativizirati razsežnost nasilja v Gazi, toda bila je posneta prav tam, v Gazi. Njegov propagandni manever, s katerim zadnje čase operira in ga krade Novi Sloveniji, namreč govor o problematični kristjanofobiji, se je hipoma sesul.
24/7 livestream
»Janša zveni kot nekdo, ki bi leta 1944 srčno zagovarjal sodelovanje z Nemčijo in na opozorila o holokavstu kljub večletnemu 24/7 livestreamu iz Auschwitza odvračal: kakšen holokavst neki, kaj pa vse žrtve kulturnega marksizma? I guess some things never change. Zakaj rabimo neodvisno javno RTV?«
Komentar novinarja Borisa Vaseva zadene bistvo: kako je možno, da sredi izvajanja genocida predsednik vlade članice EU izvaja grozljiv psihopropagandni manever, v katerem s prikazovanjem fotografij množice trupel odvrača pozornost od genocida in se pri tem, zavestno ali nehote, laže?
Kaj se dogaja z volilnim telesom, ki zaupa nekomu, ki bi leta 1944 srčno zagovarjal, da holokavsta ni? Kako je mogoče, da slovenska vlada v parlamentu operira z objavami sumljivih profilov, tokrat z imenom VICTORIA FOREVER MAGA, katerih ideološko jedro je očitno trumpizem, cepljen na islamofobijo?
Je lahko še kaj bolj zavržnega, manj človeškega in prezira vrednega? Obstaja še kakšen bolj masten pljunek na pobite žrtve s fotografije?
Kajpajevstvo kot klasična retorična tehnika
Za začetek: osnovno jedro argumenta, ki nam ga premier ponuja, je preusmeritev pozornosti po načelu kajpajevstva (whataboutism). Namesto da bi se pogovarjali o X, nas sogovorec napelje v druge kontekste in k drugim primerom A, B, C, da bi nas odvrnil od začetne teme.
Janša ni izvajal tehnike kajpajevstva glede kakšne klasične populistične teme. Ne, izbral si je najbolj krvavo in najbolj nepietetno: licitiral je s trupli nedolžnih ljudi. Psihološka podstat kajpajevstva je vedno očitek o hipokriziji: govorite o genocidu, toda ne govorite o pobijanju v Sudanu, zato ste licemerni in pokvarjeni. Tokrat je to letelo na politično levico v Sloveniji in Roberta Goloba, ki mu je v parlamentu zastavil vprašanje.
Janši je spodletelo v celoti, velikokrat mu ne. Kajpajevstvo sodi v arzenal najučinkovitejših tehnik največjih propagandnih mojstrov v politiki. Je pa s tem nakazal, kako daleč se je pripravljen spustiti pri njegovem izvajanju. Zdaj bi pričakovali, da se bo kultiviran politik ob takšnem res nepietetnem kiksu, ki prekaša klasično zanikanje genocida iz ust njega samega, Anžeta Logarja, Boruta Pahorja in številnih drugih, tudi opravičil. Ne Slovencem, pač pa sorodnikom ubitih Palestincev. Saj res, Janša se nikoli ne.
Zamegljevanje pozornosti in hipokrizija
Pri analizi psihopropagandnih učinkov žal ne pomagajo ne dejstva ne logična analiza – žal ne vplivajo na tiste, ki bi jih morala zanimati. Zato je tudi tovrstna razlaga rahlo odveč: če trdimo, da svet namenja premalo pozornosti Sudanu, iz tega nikakor ne sledi, da namenja preveč pozornosti Gazi. Podobno velja za dejstvo, da so nekje žrtve številčnejše, in tudi če nekdo vpraša, ali je bil storjen vojni zločin A, prav nič ne pomaga dokazovanje drugega zločina B. Pač pa služi distrakciji in zamegljevanju politične odgovornosti.
Še bolj pomenljivo je, da je napačna tudi razlaga samega sudanskega dogodka, na katerega se je njegova objava sklicevala. Pokoli v El Geneini leta 2023 so dobro dokumentirani in grozljivi: Human Rights Watch jih opisuje kot kampanjo etničnega čiščenja, usmerjeno predvsem proti masalitom in drugim nearabskim skupnostim. Toda dokumentacija ne opisuje dogodkov kot preprostega pokola »kristjanov«, kakor jih predstavlja premier, pač pa omenjena organizacija govori o etnično motiviranem nasilju in celo navaja poboje ljudi, ki so iskali zatočišče v mošejah.
Po drugi strani obstaja to, na kar je opozorila stranka Levica: izraelski napadi na kristjane v Palestini. Izkaže se, da Janša sam krši pravilo istih vatlov in ravna hipokritično, ko govori o zaščiti kristjanov; ne moremo preštevati krščanskih žrtev v Nigeriji in Sudanu, palestinskih kristjanov pa udobno izpustiti.
V tem smislu verjamem, da je bil Janšev psihopropagandni manever dvodelen oziroma dvotakten: po eni strani služi preusmerjanju pozornosti (raje se pogovarjajmo o pregonu kristjanov kot o genocidu v Gazi), še bolj pa očitku o hipokriziji slovenske levice. Prvo očitno počne zato, da bi ubranil Izrael, katerega vazalna država smo postali, pri drugem pa sledi staremu vzorcu prikazovanja političnega nasprotnika kot neverodostojnega in dvoličnega.
Več:
Predinterpelacijsko odkrivanje nestrpnosti do kristjanov
Osem političnih strategij molka: relativizacija genocida v Gazi
Gre še nižje: namesto opravičila Pahor za POP TV poglobil svoje zanikanje genocida
Po Grimsu tudi Pahor zanika genocid v Gazi: kaj nam sporoča RTV Slovenija?
Genocida sploh ni: zakaj RTV Slovenija in POP TV promovirata Branka Grimsa?