To počne z razlogom: Pahor vedno bolj ščiti Janšo

Kako razumeti Pahorjevo vedno bolj odkrito naklonjenost Janezu Janši? Kar nekaj stvari kaže, da svoje simpatije, ki jih je moral v času svoje desetletne predsedniške funkcije tajiti že iz razloga nekakšne nevtralnosti in ekvidistance, kot nam je to pojasnil, vsakič manj skriva. No, saj kar dobro poznamo motive in o njih smo ugibali desetletje in več: njegova bližina z večnim liderjem SDS ima čisto natančen razlog ali pa je bila zgolj zvit način iskanja podpore pri levih in desnih volivcih hkrati.

Ker se mu izteka enajsto leto predsednikovanja, torej tudi »dodatek« v funkciji ekspredsednika, mu lahko malce popustijo zavore – končno se rad pohvali, da išče novega delodajalca, izstopa iz politike in nenehno omenja priložnosti zase na trgu. Morda le deloma, saj bo v naslednjih letih poskušal kapitalizirati še svoj vpliv na zahodnem Balkanu in igrati političnega lobista, ki pomaga balkanskim državam, zaradi česar je ustanovil nov zavod najbrž po tistem, ko je ugotovil, da v politični mednarodni areni zanj ni dovolj zanimanja.

Toda vrnimo se k njegovemu odnosu do Janše. Lahko bi tudi dejali, da je Pahor našel nov način zapoznele zahvale svojemu »mentorju«; v intervjuju za Metropolitan ga mimogrede jemlje v bran, saj se mu je menda dogajala velika krivica v času tretjega mandata od leta 2020. Tistega zloglasnega mandata, v katerem se je celotna svetovna politična javnost, sploh evropska, držala za glavo, ko je nemo opazovala, s kakšno hitrostjo in prostodušnostjo želi Janša orbanizirati Slovenijo in vzpostaviti svojo avtoritarno oblast.

Opozicija zastrupljala proti Janši

Bivši predsednik ga je tokrat zaščitil na manj politično riskantni točki, povezani z bojem proti koronavirusu, saj bi bilo braniti demontažo demokracije in pravne države malo težje. K temu je posredno dodal nekaj sočutja do Janševe »oblastne manire«:

»Je pa opozicija to spretno izkoriščala, češ da je to pravzaprav neka oblastna manira Janeza Janše in tako še bolj zastrupljala javnost proti njemu.«

No, zdaj torej natančno vemo: tedanji predsednik republike je šefa SDS razumevajoče potrepljal po ramenu in odkril celo strup, usmerjen vanj! Kakšna psihološka projekcija: heroj toksičnosti in sovražnega govora je bil sam žrtev strupene opozicije, torej predvsem strank LMŠ, Levice in SD. Ja, prav smo razumeli – med drugimi tudi njegove lastne in njene predhodnice ZLSD, ki ju je sam vodil od leta 1997 do leta 2012! Toliko o Pahorjevi politični »konsistenci« in oportunem obratu proč od lastnih korenin.

Logarjev podpornik in Jambrekov sodelavec

Da hitro leze v naročje šefu SDS, je bilo vidno v zadnjem letu njegovega eks-mandata na več načinov. Prvič, Pahor se navdušuje nad lastno kopijo v podobi Anžeta Logarja, nedvomno Janševega tesnega sodelavca in morda tudi njegovega trojanskega konja. V »Platformo sodelovanja« ne po kakšnem naključju pošilja svojo sodelavko Aljo Brglez.

Drugič, sprejel je sodelovanje z Jambrekovo Novo univerzo, ki pod svojim okriljem nabira akademske in intelektualne sile za pomoč Janši že vrsto let: sprva v druščini Zbora za republiko, kasneje Katedrale svobode, vedno pogosteje pa kar znotraj akademskega miljeja. Ne nazadnje je lastnik omenjene univerze visokošolski mogul, ki bi brez botrstva svojega političnega strica ne mogel realizirati svojega privatnega visokošolskega fevda. Končno je bil Jambrek ideolog »sproščene« zmage SDS na volitvah leta 2004.

Tretjič, Pahor po novem sodeluje tudi z Janševo Planet TV z madžarskimi lastniki in tudi tam denarno kapitalizira svojo instagramsko predsedniško podobo, s katero je postal prestižni influenser socialnih omrežij, ki je v prostem času mimogrede predsednik republike. Svoj »podkast navdiha«, ki ga je letos izvajal za Mastercard, bo tržil še na tej televiziji, in sicer z začetkom predvajanj na dan, ko se mu izteče enoletni mandat ekspredsednika – 23. decembra.

Homofobije ne bo obsodil?

Njegova sveža prezenca na Planet TV sovpada s prihodom razvpitega Uroša Urbanije na ta medij in hkrati z odhodom Denisa Malačiča, novinarja in voditelja informativne oddaje »Planet 18«. Ta se je poslovil zaradi »gonje proti LGBTIQ+ skupnosti pod novim odgovornim urednikom«. Neroden položaj za Pahorja: namesto da bi obsodil homofobno obnašanje medija in Urbanije, pri njih po novem domuje – in potem bo zagotovo še težje kaj obsojal.

Ampak tega, da ni pripravljen komentirati sovražnih dejanj in govora, smo pri njem že dobro navajeni. Zato res ni presenečenje, da geste ni bil sposoben niti Anže Logar, nova emanacija Pahorjeve politične biti in homo novus dialoga, sprave in strpnosti, ki bo nadaljeval njegovo delo Verjetno si tudi težko predstavljamo veliko potencialno koalicijo med Janšo in njim, v kateri bi en sledil madžarskemu scenariju pregona LGBTIQ+ skupnosti, drugi pa bi jo branil. Ne, šef Platforme sodelovanja bo moral tudi na tem področju iskati zapletene formulacije, kako se do družbenih fenomenov ne opredeliti, s čimer bo nujno normaliziral tudi homofobijo.

Nezadovoljen s pozornostjo medijev

»Veteran družbenih omrežij« je v omenjenem intervjuju navrgel še eno najbolj zvijačnih razlag, zakaj je bil vsa ta leta hiperaktiven na instagramu. Pahor je napletel, da je bil v to na nek način pahnjen, ker »se mi je zdelo, da mi tradicionalni etablirani mediji ne namenjajo tistega prostora, ki bi si ga po moje zaslužil, kar se politiku vedno zdi. S tem, da nisem nikoli, kar tudi mediji povedo, nanje vršil nekega pritiska. Zato sem se tudi odločil, da poiščem eno alternativo.«

Pojasnilo se popolnoma razlikuje od tega, kar je doslej največkrat navajal: da se je na socialna omrežja podal iz velike želje, da se približa »majhnemu človeku« in še zlasti mladim ljudem. Gnal da ga je prijazen motiv tega, kako biti ljudem blizu. Zdaj pa iz njegovih ust slišimo, da se je kot predsednik republike čutil odrinjenega od resnih medijev? Tistih, ki so njegovo podobo dejansko ustvarili?

Izkoristil je tehnologijo

Svojo tezo o odrinjenosti od glavnih medijev je še specificiral in nadgradil v nekakšno eksistenčno nujo. O tem je sicer lani že razpravljal v drugem intervjuju, vendar bistveno bolj prikrito, kar se lamentiranja tiče, tokrat pa je udaril naravnost – kakšen revež, sploh ni mogel priti v medije:

»Okej, če ne morem priti v glavne medije, na radio, televizijo, časopise, kaj mi ostane? Takrat se je začela ta nova tehnologija, ki je bila pri roki, družabni mediji. Zelo zgodaj smo razumeli, da imajo Twitter, Instagram in Facebook priložnosti, ki so neizkoriščene, mi pa smo jih dodatno izkoristili.«

Maksimalno nenavadne trditve novinarji še niso raziskali: kdo bi Pahorju onemogočal, da pride v medije, in zakaj? Saj je bil vendar ves čas v njih! Vprašanje lahko tudi obrnemo: čemu bi mediji sploh posvečali kakšno pozornost kralju instagrama, ki o politiki nima resnega stališča, ker ga ne želi imeti, podobno pa velja za status moralne avtoritete, kar ne želi biti, in vrsto družbenih vprašanj, o katerih nima mnenja?

No, morda pa lahko njegovo udejstvovanje na mestu novinarja, zaenkrat kot voditelja podkastov, razumemo kot poskus kompenzacije – soustvarjati medije, ki so soustvarili njega, in opazovati učinke tistega, kar je ustvarilo njegovo podobo, še z druge strani.

Več:

Predsednikov blef na dan državnosti: kralj instagrama je postal iz eksistenčne nuje

Vsi Pahorjevi obrazi: če je lahko on vsak, je vsak lahko predsednik

Pahorjev flirtajoči populizem z enim-izmed-nas

Barbika, naš instagram predsednik

Comments are closed.

Powered by WordPress.com.

Up ↑

Discover more from ::: IN MEDIA RES :::

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Continue reading