Dogajanje, povezano z napovedanima »obrambnima« referenduma, ki ga premier Robert Golob poskuša zapoznelo nasloviti z nizom pogovorov z ustavnimi pravniki, razkriva globoke razpoke vladajoče politike ob najbolj neprimernem času počasi bližajočih se volitev.
Odločitev za posvetovalni referendum o povečanju obrambnih izdatkov, ki ga je podprla Levica ob pomoči SD, NSi in SDS, in posledična napoved predsednika vlade o referendumu glede članstva v Natu, kažeta na popolno odsotnost občutka za politično strategijo, morda tudi indiferenco. Še več, bolj dišita po improvizaciji užaljenega predsednika, ki ga je presenetila nenačelnost dveh opozicijskih strank. Seveda sta izkoristili svojo priložnost za zabijanje žebljev v njegovo krsto. Ampak čudenje je odveč, saj je na podlagi spoznanja o neznosni oportunosti in odsotnosti politične korektnosti opozicijskega liderja celo zasnoval antijanšistični program ob svoji zmagi na volitvah leta 2022. Kdor od Janše pričakuje konsistentno ravnanje v korist države, nima v politiki kaj iskati.
Bodo Cerarjevi že kmalu v vladi z Janšo?
Dobro je, da je vznemirjeni predsednik, ki ga je zmotilo tudi enako nekoherentno ravnanje Matjaža Hana, zdaj ustavil svoje emocionalne konje in bo poiskal mnenje ustavnih pravnikov. Koga, je že drugo vprašanje, saj medijsko navzoči multipraktik Miro Cerar že nekaj časa pri novinarjih znova figurira kot pravni ekspert. Pri tem največkrat popolnoma pozabijo, da je tudi bivši predsednik vlade in stranke SMC – tiste, ki je leta 2020, takrat ga je sicer že nasledil Zdravko Počivalšek, sklenila politično maksimalno škodljivo kupčijo z avtokratskim Janšo in z njim stopila v vlado.
Še več, ravnokar je naslednica njegove SMC, stranka Konkretno, obogatila vrste nove stranke Demokrati, ki jo vodi Anže Logar. Je torej Cerar res tako nevtralen komentator ali pa morda širi svojo politično agendo in prepričanja o Natu? Bodo njegovi bivši sodelavci že kmalu v vladi z Janšo, če mu marca naslednje leto uspe zmagati na volitvah?
Svetovalna izbira, Cerar resda ne bo edini, sicer kaže na težavo nekritičnosti našega novinarstva, hkrati pa tudi drži, da se je na posvetu pri njem zvrstila vrsta ustavnopravnih pravnikov. Ali bo kakšen pritegnil njegovi rešitvi, bo pomembno videti, a zaenkrat bolj kaže na vrsto izrečenih pravnih pomislekov, vključno s tistim, da sta oba referenduma medsebojno v konfliktu oziroma protislovna.
Varnostna romantika
Na vsak način trenutno v javnosti prevladuje strokovno mnenje, da referendum o članstvu v Natu ne more biti zgolj posvetovalen, ampak bi moral biti pravno zavezujoč, kar prinaša povsem drugačne in predvsem substancialne posledice za državo. Nepričakovano naklonjeni so bili množični mediji v oceni poskusa reševanja nerodne politične zadrege, ki je nastala zaradi nesposobnosti premierja, da razmišlja trezno in strateško. Njegove hipne čustvene reakcije kaj prida ne izpostavljajo, četudi njegovo ravnanje nakazuje na njegovo popolno pomanjkanje državniške modrosti.
Premier, ki ob vsaki priložnosti zaščiti svojega z aferami in interpelacijami obloženega ministra za notranje zadeve, nikoli ne pozabi omeniti, da je Slovenija varna država. A ga Boštjan Poklukar, resda v luči ocenjevanja notranjih razmer, demantira, ko pravi, da so časi romantizirane predstave o varnosti naše države minili. No, če želi ljudi prepričati, da bo treba obrambne izdatke radikalno dvigniti, bo moral premier kmalu postati precej manjši romantik.
Kar mu je zdaj uspelo, je dejansko bolj podobno ustvarjanju nezaupanja znotraj lastne koalicije glede Natovih ultimatov, kjer se konflikti poglabljajo in škodijo njeni notranji stabilnosti. Še en razlog za Janševo veselje!
Njegova nepremišljenost
Golob ima znova srečo, da mu avtokastrirani medijski sistem prehitre in nepremišljene odločitve z napovedjo referenduma o članstvu Slovenije v Natu niti posebej intenzivno ne očita. Zdaj bolj kot ne slavijo, da se je v nameri vendarle ustavil. Toda njegova hipna burna reakcija na poraz pri glasovanju o posvetovalnem referendumu o povečanju obrambnih izdatkov nikakor ni bila ne politično modra in tudi ne logično smiselna. V bistvu je voda na mlin poglabljanja konflikta znotraj koalicije v trenutku, ko bi pričakovali zrelost in sposobnost obvladovanja kriznih situacij. Nekateri ustavni pravniki, kot je dr. Ciril Ribičič, so celo javno izjavili, da je bilo prvo referendumsko vprašanje o obrambnih izdatkih napisano na način, ki daje slutiti, da so v vladajoči stranki verjeli, da referendum ne bo potrjen.
Zdaj je na nitki izvedba obeh in nihče ne ve, ali bo do njih prišlo. Če mora biti referendum pravno zavezujoč, kot so nas podučili, saj gre za vprašanje mednarodnih pogodb, si je težko predstavljati, da bi pri tem premier vztrajal. Ne bo prvič, da bo moral preklicati svoje besede in dejanja, a nikoli ni videti, da bi se iz svojih kiksov naučil vsaj tega, da brez ustrezne ocene pravnih in političnih tveganj pač ni mogoče voditi vlade. Razen če ji želi jemati verodostojnost. No, v tem hipu mu je uspelo ravno to.
Še bolj bi se morali bati, da napoved referenduma o članstvu v Natu figurira kot poskus preusmerjanja pozornosti z notranjih koalicijskih nesoglasij na zunanjepolitično vprašanje. V tem se sicer tudi kaže razlika med koalicijskima članicama; Levica nasprotuje krepitvi obrambnih izdatkov, medtem ko SD in Gibanje Svoboda podpirata zaveze Nata. Konflikt med Levico in predsednikom vlade se zato v naslednjih mesecih zdi neizbežen, čeprav se v prvi silno trudijo izpostavljati dobre odnose.
Ker je Golob postopke postavil na glavo in napovedal referendum brez strokovne razprave, ki jo zdaj hiti izpeljati, bo to zagotovo zmanjšalo legitimnost njegove odločitve, morda pa tudi povečalo tveganje, da bodo referendumske pobude razglašene za politično manipulacijo. Toda če bo preklical enega ali celo oba, bo prav tako nelegitimen poraženec. V vsakem od primeru je dramatično situacijo zakuhal predvsem sam, mednarodni areni pa bo moral pojasnjevati razmere, ki so dejansko posledica njegove lastne nepremišljenosti.
Predsednica parlamenta solira
Spomnimo, da je predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič ob zlorabi poslovnika in v nasprotju z zakonodajno-pravno službo v hramu demokracije, ki ga vodi, onemogočila glasovanje o referendumu pred enim mesecem, ker je želela na vsak način ugoditi Golobu ob sprejemanju resolucije. Služba jo je opozorila, da posvetovalni referendum ne more biti izpeljan po že sprejeti resoluciji, a ker se je na to požvižgala, ima koalicija danes težavo. Ob tem je v oddaji Marcel celo nežno dahnila, kako intimno podpira referendum, kasneje pa to z dejanji gladko povozila.
A nič hudega: šteje zgolj to, da pleni pozornost javnosti s svojo v začetku zanikano romantično zvezo, od medijev in intelektualcev pa tradicionalno ni pričakovati kakšne kritičnosti do njenih ravnanj. S tem je se celo ponovila zgodba ob opozorilu iste službe ob lanskem referendumu o JEK2, toda kaj, ko štejejo predvsem fototermini predsednika vlade na vrhu zveze Nato!
Drugi člen naše ustave določa, da je Slovenija pravna država, kar vključuje spoštovanje zakonov, podzakonskih aktov in poslovnikov. Če je Klakočar Zupančič, ki je pravnica s kariero sodnice, zavestno ignorirala poslovnik DZ in mnenje zakonodajno-pravne službe, čeprav bi sama morala biti največji zgled spoštovanja prava, lahko to štejemo za grdo zanikanje načel pravne države. Vendar bi za potrditev kršitve potrebovali odločitev Ustavnega sodišča, saj golo domnevno nepravilno ravnanje ne zadostuje za ugotovitev ustavne kršitve.
Premier je zdaj na prelomnici: če ne bo priznal, da se je prenaglil brez ustreznega pravnega, političnega in strokovnega premisleka, bo še naprej tvegal nadaljnje notranje koalicijske konflikte. Nič ne bo pomagalo kazanje s prstom na nenačelno opozicijo ali neukročene partnerje. Če želi sebi in koaliciji povrniti verodostojnost, ker njegova ravnanja močno slabijo zaupanje v vlado, je prisiljen opustiti svoje nepremišljene odločitve in delovati bolj zrelo. Da bi to dosegel, se bo verjetno odpovedal najmanj drugemu referendumu, v dodatno pomoč pa bo odločitev slediti stroki in manj solirajoči predsednici parlamenta, preden sprejema usodne odločitve.